Pokrij me, mami

Včasih se od blizu zazreva v oči. Kaj vidi Andrej v mojih očeh, kaj vidi v njegovih njegova mamica? Očki me gledajo, a kot da nečesa ne razumejo, občutim nekakšno pregrado, ki pa se sesuje spričo najinega čustvovanja. Svetlo rjavo-zelenkasti očki izžarevajo predanost in ljubezen, a pogled od blizu ustvari neko napetost, morda celo nelagodje, kot bi hotela prodreti v njegovo dušo, v katero pa niti jaz nimam vstopa. Tisti svet je samo njegov. Ko se odmakneva, se Andrej vedno sproščujoče zasmeje, kot bi bila izpustila ptičko na prostost in bi prhnila v svobodo, v svet, ki je obema znan, domač.