VODA - ZRCALO DUŠE
Voda obdaja naš svet, s sabo nosi vse nečistoče in jih raztaplja. Voda je izvor življenja in če je onesnažena, je vprašljiv tudi obstoj živih bitij. Največ vode prihaja direktno iz podtalnice ali iz rek. Tekoča voda je večinoma podvržena postopku sterilizacije in dezinfekcije s klorom. Od tu je potem napeljana v gospodinjstva.
Ko je Japonec Masaru Emoto opazoval te procese, je začel iskati način, kako bi lahko kakovost vode natančno ocenil. V dvanajstletnem raziskovalnem delu je dokazal, da je voda sposobna shranjevati ne samo informacije, ampak tudi čustva in zavest. Pri svojem delu je preučeval, kako bi spomin vode in informacije, shranjene v vodi, naredil vidne. Naredil je na deset tisoče fotografij zmrznjene vode, izpostavljene različnim čustvom, glasbi ipd. Izkazalo se je, da se pri -5 stopinj Celzija formirajo optimalni pogoji za preučevanje kristalizacijskih oblik vode z ohlajenim mikroskopom. Dobra voda se, podobno kot snežinke, kristalizira v obliki šesterokotnika. Po zgradbi in barvi kristala ter po njegovem središču lahko sklepamo, kakšne so informacije, ki so shranjene v vodi, in jih na podlagi tega tudi interpretiramo.
Zgodba se je začela, ko sta se leta 1986 srečala Emoto in ameriški biokemik Lorenzen, ki je prvi naredil poskus z mikroklastersko vodo. Razvil je metodo bioresonance, ki služi za prepis informacij v vodo, le-ta pa potem informacije shranjuje. Bioresonanca se danes uporablja večinoma za izdelavo homeopatskih zdravil. Lorenzovo delo je na Emota naredilo velik vtis, zato je s seboj na Japonsko vzel njegov fotoaparat in kar dvanajst let preučeval in raziskoval, kako bi informacije, prepisane v vodo, napravil vidne. Najprej je naredil na deset tisoče fotografij vode iz Japonske in od drugod po svetu, nato pa se mu je porodila zamisel, da bi vodo izpostavil klasični in moderni glasbi ter jo nato fotografiral. Pri svojih poskusih je uporabljal destilirano vodo, saj tvori enostavne, jasne kristalne strukture. Vodni kristali so na poskuse izpostavljanja glasbi reagirali različno. Ko je bila voda izpostavljena denimo Beethovnovi Pastoralni simfoniji, so nastali čudoviti kristali. Voda je bila izpostavljena tudi pisanim in govorjenim besedam. Vodo so porazdelili v dve epruveti, na eno so napisali »hvala«, na drugo pa »ti, norec«. Epruveti so eno noč pustili stati, nato pa so vodo zamrznili in fotografirali izoblikovane kristale. Vodi sta se povsem razlikovali: prva je izoblikovala zelo lepe kristale, druga je bila skoraj črna. Emoto je tako ugotovil, da voda shranjuje tudi naše misli in čustva, kar je dokazal tudi z raziskavami ob naravnih katastrofah (npr. potresu). Mnogo alternativnih terapij, med katerimi je najbolj znana homeopatska, uporablja spomin vode za zdravljenje in ima pri tem lepe uspehe.
Da je vodo možno informirati, da lahko shranjuje informacije in jih tudi oddaja v okolje, je z vrsto raziskav potrdila tudi slovenska raziskovalna skupina Hydronic. Člani skupine se strinjajo, da je delo znanstvenika Masaruja Emota izjemnega pomena. V njegovi knjigi z naslovom Sporočilo vode je objavljenih nekaj najlepših posnetkov vode, slovenska izdaja pa vsebuje tudi ekskluzivne posnetke slovenskih voda, in sicer iz Ljubljane, Maribora in slapa Savice, ki so bile izpostavljene Zdravljici in pesmi Krst pri Savici, ter nato poslane na preučevanje na Japonsko.
