NA OBALI CHESIL gibka vezava

Če nad slehernikom niha katastrofa naključja, se dvojno zlo inteligence dekadentno vnema le v nesrečnih in samotnih cinikih, ki zločinsko gibčnim nevronom ne zmorejo umeriti sape. Njihova prav nič tekoče členjena zgodba ješče para trebuh odrske iluzije, v skušnjavi mišljenja vse preskromno vrtoglavi in si, da bi mera sijajno počila po šivih, dovoli fantastično disciplino prostodušne radovednosti. … Sredotežna sila Antoinovega navdahnjenega uma sedaj prelomi obliko – poslej ne več daritveno jagnje nepravilno nagubanih potez evolucije zakorači v slasti tega sveta, koder ne manjka prvovrstnih diamantov neumnosti. (Tjaša Koprivec)

Antoine ima veliko težavo: preveč je inteligenten in njegova kritična misel preostra, da bi bil sposoben »normalnega« funkcioniranja v družbi. Osamljen je, ničesar ne more jemati za preprosto in samoumevno, boji se podajati dokončne sodbe, predvsem ima etične pomisleke in nikoli nima miru pred lastnimi možgani. Sčasoma razvije teorijo, po kateri je inteligenca le zelo neprijeten stranski proizvod evolucije človeka, ki svojemu nosilcu samo otežuje življenje. Najhuje pri tej stvari je, da »biti inteligenten« ni družbeno priznana bolezen, nasprotno. Po nekaj spodletelih poskusih boja proti lastni inteligenci Antoine le najde recept za neumnost. Tu pa se zgodba o uspehu šele začne …

Inteligentna, duhovita, na trenutke pa tudi malce srhljiva parabola o sodobni družbi.