Zlato

Preden bralec – bržkone bo med temi, ki bodo vzeli v roke to knjigo, največ ljubiteljev Greenawayevih filmov − odpre knjigo, se predvsem ne more upreti nepopisni radovednosti: kaj mu ima ta veliki mojster filmskih in likovnih podob povedati tokrat? Muči ga vprašanje, čemu iznenada prav beseda, zdaj, po več desetletjih naravnost vročičnega ustvarjanja nepozabnih podob, ki so se globoko vtisnile v njegove misli in misli tolikih drugih ljubiteljev filmske in likovne umetnosti? Od kod ta potreba? Kaj zmore beseda, česar ne zmoreta film in likovna umetnost?

Kot bi o Greenawayevem ustvarjanju v vseh teh letih lahko dejali, da je naravnost vročično, je vročičnost tudi skupni imenovalec 101 zgodbe, ki se v besnem vrtincu zaokrožijo v knjigo Zlato.

Sedmega maja 1945 v razbitem avtomobilu nedaleč od Bolzana, kjer menda ne znajo skuhati spodobnih špagetov, odkrijejo dvaindevetdeset zlatih palic. Ura na voznikovem zapestju se je ustavila ob 2.41, kar je natančen čas konca druge svetovne vojne v Evropi. Vsaka od zlatih palic je izdelana iz zlata, zaseženega žrtvam tretjega rajha in njegovih zaveznikov po vsej Evropi: od vojnih ujetnikov, Romov in političnih sovražnikov do duševno in telesno prizadetih ter drugih, vendar pretežno Judov. Vsaka zlata palica ima zgodovino. Zlato pove teh dvaindevetdeset zgodb, skupaj z zgodbami še devetih palic, ki bi morale biti v avtu.

Zgodbe, ki jih prinaša Zlato, so krute, ironične, mestoma celo sarkastične, toda na drugi strani ganljive in prepričljive, kot bi nenehno govorile o resničnih ljudeh in resničnih usodah. Čeprav se v njih pojavi tudi nekaj resničnih imen, je meja med fiktivnim in resničnim večidel zabrisana. Pripovedi se nenehno gibljejo po tanki liniji med resničnostjo in najbolj divjo fantazijo, kar je tudi razlog, da se je bralec nenehno prisiljen spraševati: ali je možno, da se je kaj takšnega v resnici dogajaloč Je Peter Greenaway uporabil resnične zgodbe − ali pa je resnične zgodbe uporabil zgolj kot temelj za snovanje drugačnih? Ali pa je vse skupaj zgolj plod domišljije človeka, ki se je v svojih delih že tolikokrat izkazal z neizčrpno zalogo sadov naravnost bohotne fantazije?

Tako kot tudi druga dela Petra Greenawaya tudi Zlato prinaša na stotine silovitih podob. In tako kot so neizbrisne njegove filmske in likovne podobe, se dozdeva, da tudi s temi želi pustiti v naših možganih trajen žig.

Knjiga je izšla s podporo programa Kultura 2000.