Kuba Libre

Marka Vezoviška poznam predvsem kot pisca besedil songov in kabaretov, in pri teh je dosledno duhovit in satirično našpičen. Njegov roman Kuba Libre ostaja na prepoznavni avtorski sledi, napisan je duhovito in s posebnim smislom za aporije polpreteklih časov.

Zgodba o Marjaninem odraščanju skozi glasbene stile je podložena z vrsto amarkordovskih kolektivnih slik, ki se vtisnejo v bralca, odpeljemo se v čase, ko so bile štacune še zanikrne, predvsem pa prazne nekaterih artiklov, v čase, ko so namesto reklam s panojev prežali udarni slogani in je bila ideologija vse, kapital pa nekaj sicer nepredstavljivo neznanega, pa vendar vrednega prezira.

Kuba Libre je razvojni roman, Marjanino odraščanje in postopno osvajanje sveta odraslih je popisano skozi živahne epizode, vmes je tudi kakšna iz starševske generacije, gre pa za večkrat prehojeno pot od obveznega šolskega petja do roka, - razume se, droge in seks so zraven, nekako že vsebovane v samem pojmu – in panka, potem pa nazaj proti šansonu, ko pridejo leta zresnitve; Vezovišku uspe bralca zmehčati s številnimi koktejli, potem pa prozo preliti z rahlim sentimentalnim in nostalgičnim prelivom.

- Matej Bogataj