Nisem le napol človek

 »Vsak človek, ki nam prekriža pot, je naš učitelj, ki nevede ali vede oblikuje naš značaj, tako da lahko svojo dušo primerjamo s potnim listom, v katerem je vsak, ki je kakorkoli posegel v našo usodo, zapustil svoj vizum ali žig. Naj bo močan ali slaboten, nobeden se popolnoma ne zabriše,« je v svoji avtobiografiji Sama/Ein Mensch wird zapisala svetovna popotnica in pisateljica Alma M. Karlin (1889–1950).

V njenem nenavadnem življenju so številne neizbrisne odtise pustili tudi moški. V otroštvu ji je svoj »žig« najmočneje vtisnil njen oče, major Jakob Karlin, ki se je v nasprotju z mamo Vilibaldo hčeri znal približati in ji prisluhniti, a ga je izgubila že pri osmih letih. V mladosti jo je nepozabno očaral sopotnik plemiškega rodu in prav takšnih manir, a se je izkazalo, da je šlo le za imaginarno, izmišljeno podobo, s katero jo je prevarala domača služkinja in vzgojiteljica Mimi. V času pred prvo svetovno vojno, ko je Alma v multikulturnem Londonu študirala jezike, se je zaročila s Kitajcem Xu Sing Jung Lungom, nato pa zaroko kmalu razdrla, o tej svoji izkušnji pa napisala svoj prvi roman Moj mali Kitajec. Ko je med letoma 1919 in 1927 sama potovala okrog sveta, se je zbližala z Atahualpo iz Arequipe. Njun odnos je opisala v svojem še neobjavljenem romanu Vsemogočno Eno/Das allmächtige Eine. Za »boleznijo otekle glave« je zbolela tudi na Tajvanu, ko se je zaljubila v japonskega osvobojevalca zasužnjenih gejš in družbenega prevratnika gospoda I.-ja; zanamcem je pustila tipkopis V Hiši ljudi/Im Haus der Menschen. Ko je po svoji vrnitvi v Celje že živela s svojo prijateljico, menedžerko in sestro po duši Theo Schreiber Gammelin, njeno srce ni ostalo ravnodušno niti do političnega ubežnika Hansa Joachima Bonsacka iz Strasbourga, ki mu je pred nacističnim preganjanjem pomagala najti pribežališče najprej pri sebi doma, nato pa mu pomagala pobegniti v Skandinavijo in Južno Ameriko. O tem piše v svojem neobjavljenem besedilu Daljna ženska/Ferne Frau. Kar zadeva izdajanje in promocijo njenega literarno-potopisnega dela, pa sta v Alminem življenju pomembno vlogo odigrala njen literarni agent Lois Hammer iz Knittelfelda ter njen najljubši založnik Max Möhrig iz Leipziga. S slednjim je v Staatsbibliothek zu Berlin/Berlinska državna knjižnica ohranjena pretresljiva pisemska korespondenca iz zadnjih let in mesecev Alminega življenja, ko je Karlinova že padla v nemilost povojne jugoslovanske oblasti in postala zamolčana pisateljica.

Bralec bo lahko poleg doslej že znanih podatkov o pomembnih moških iz Alminega življenja bolje in globlje spoznal njene številne prijateljske zgodbe z visoko izobraženimi, drznimi in družbeno angažiranimi posamezniki tudi na podlagi doslej še neznanih in neobjavljenih Alminih rokopisov iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in iz Berlinske državne knjižnice, ki jih dopolnjuje tudi bogato slikovno gradivo.

Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.