VERJETI ALI VEDETI; Jerry A. Coyne

Verjeti ali vedeti je domišljeno in eruditsko izpisano humanistično delo ameriškega evolucijskega biologa Jerryja A. Coyna. V njem profesor ekologije in evolucije na Univerzi v Chicagu, avtor številnih znanstvenih člankov in treh knjig, večplastno primerja temeljne pristope različnih religij in znanosti k razlaganju stvarnosti. Z doumljivo in strokovno utemeljeno analizo v knjigi razvija svojo osnovno tezo in pojasnjuje, zakaj je povezovanje ali celo združevanje znanosti in religije obsojeno na neuspeh. Medtem, ko znanost temelji na empirično merljivih dejstvih, ki so eksperimentalno ponovljiva, pa je religija, h kateri Coyne prišteva vero, dogme in razodetja, v svojem izvoru veliko bolj zamegljena in ima manj jasne temelje, ki mnogokrat vodijo k nenatančnim in iz logične perspektive nevzdržnim ter celo nasprotujočim si izpeljavam. Avtorjevo izhodišče je, da je v znanosti verovanje greh, v religiji pa krepost: to je tista nezdružljivost, ki vznemirja vernike, kadar skeptiki uporabljajo razum, da secirajo podmene njihove religije – pa naj gre za vstajenje, vesoljni potop ali pa za posmrtno nagrado za verske mučenike. V času vznika neokonzervativizma, ki smo mu priča v zadnjem desetletju, odmevno delo Verjeti ali vedeti spodbuja slehernega razmišljujočega bralca k razmisleku o resničnosti svojega izvora, odgovornosti za lastno življenje in o pravici odločanja v imenu drugega. Jerry A. Coyne (1949) je doktoriral iz biologije na harvardski univerzi, zaposlen pa je kot profesor na oddelku za ekologijo in evolucijo na univerzi v Chicagu. V svojem delu se posveča predvsem raziskovanju evolucijske genetike in izvoru vrst. Napisal je številna odmevna knjižna dela, npr. Speciation (Razvrščanje, 2004), Why Evolution is True (Zakaj je evolucija resnična, 2009) in Verjeti ali vedeti, ki je njegovo prvo delo, prevedeno v slovenščino. Coyne je znan po svojih kritikah kreacionizma, ob tem pa je zagovornik ideje, da je znanost in religijo nemogoče združiti. Kot evolucijski biolog v svojih delih z empiričnimi argumenti, kot so fosilni ostanki, primeri iz molekularne biologije in embriologije, preprič¬ljivo zagovarja evolucijsko teorijo, ki jo je v svojem delu O nastanku vrst opisal že Charles Darwin.