V delu Razmišljanje, hitro in počasno, najbrž najbolj odmevni knjigi s področja psihologije in razmišljanja v tretjem tisočletju, v katero so vključena desetletja raziskav, nas Daniel Kahneman, priznani profesor, psiholog in dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo, popelje na prelomno popotovanje po našem mišljenju, kjer nam (na začetku) predstavi dva osnovna načina človekovega razmišljanja.
Po Kahnemanu je prvi način (sistem 1) hitro, intuitivno in čustveno razmišljanje, drugi način (sistem 2) pa je počasnejši, bolj premišljen in temelji na logičnih predpostavkah. Avtor v tem svojem edinem knjižnem delu, ki je namenjeno širši publiki, strokovno in premišljeno opiše, kako naše odločitve izvirajo iz prepletanja teh dveh načinov razmišljanja, ne glede na to, ali gre za vsakodnevne odločitve ali pa za zahtevnejše kognitivne procese, kot je recimo dolgoročno načrtovanje pomembnih bivanjskih in delovnih strategij.
V toku izčrpne knjige Razmišljanje, hitro in počasno Kahneman nazorno analizira, kdaj lahko in kdaj ne smemo zaupati svoji intuiciji, ter kako lahko čim bolje izkoristimo prednosti vsakega od načinov razmišljanja in njunega prepletanja. Predstavljeni so poučni vpogledi v proces nastajanja odločitev, ki so nato preslikani v naše zasebno in poklicno življenje.
Knjiga Razmišljanje, hitro in počasno je ob svojem izidu pred nekaj leti prejela kar nekaj nagrad za poljudnoznanstveno in psihološko literaturo ter je že postala moderna klasika pri analiziranju človekovega razmišljanja. Prevod v slovenski jezik tako predstavlja tudi velik založniški podvig na področju stvarne literature.
DANIEL KAHNEMAN (1934) je priznani psiholog izraelsko-ameriških korenin in eden najbolj vplivnih sodobnih mislecev, ki je, kot se je izrazil Steven Pinker (profesor psihologije na harvardski univerzi), revolucioniral velik del psihologije. Kahneman je s svojimi strokovnimi članki in akademskimi knjižnimi izdajami najbolj poznan po raziskovanju presojanja in odločanja, kar je vse odlično zaokrožil v knjigi Razmišljanje, hitro in počasno. Hkrati je tudi strokovnjak za vedenjsko ekonomijo, področje, ki mu je leta 2002 prineslo Nobelovo nagrado. Svojo akademsko kariero je kot predavatelj psihologije začel na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu, kasneje je predaval tudi na Univerzi v Michiganu, na Cambridgeu, Harvardu in Princetonu. Kljub upokojitvi (tudi kar se tiče pisanja) še vedno občasno predava.
»Življenjsko delo, polno modrosti.« – Steven D. Lewitt, soavtor knjige Odštekonomija
»Mojstrovina ... Eden najboljših in najbolj privlačnih vpogledov v človeško razmišljanje, kar sem jih kadarkoli prebral.« – William Easterly, Financial Time
»Razmišljanje, hitro in počasno je prelomna knjiga na področju družbenega mišljenja, ki je v isti ligi kot Bogastvo narodov Adama Smitha in Interpretacija sanj Sigmunda Freuda.« – Nassim Nicholas Taleb, avtor knjige Črni labod
»Knjiga Razmišljanje, hitro in počasno je seveda čudovita. Za vsakega, ki ga vsaj malo zanima delovanje njegovega uma, je tako bogata in fascinantna, da bi vsak povzetek izgledal absurdno.« – Michael Lewis, Vanity Fair
»Intuicija strokovnjakov žal ne izhaja vedno iz strokovnosti. Pred mnogimi leti sem obiskal investicijskega direktorja velikega finančnega podjetja, ki mi je povedal, da je ravno vložil nekaj deset milijonov dolarjev v delnice podjetja Ford. Ko sem ga vprašal, kako se je odločil za to, je odvrnil, da se je pred kratkim udeležil avtomobilske razstave, ki ga je zelo navdušila. 'Mejdun, ti pa znajo narediti avto!' je bila njegova razlaga. Zelo jasno je dal vedeti, da je zaupal svojemu notranjemu občutku in da je bil zadovoljen s sabo ter s svojo odločitvijo. Zdelo se mi je neverjetno, da možakar očitno ni premislil o ključnem vprašanju, ki bi se ekonomistu zdelo zelo pomembno: Ali so Fordove delnice trenutno podcenjene? Namesto tega je prisluhnil svoji intuiciji: všeč so mu bili avtomobili, všeč mu je bilo podjetje in všeč mu je bila zamisel, da bi bil lastnik delnic tega podjetja. Po tem, kar vemo o natančnosti pri izbiranju delnic, bi lahko upravičeno rekli, da direktor ni vedel, kaj počne.«
– iz knjige
