Skrito povelje

Bilo je 27. junija 1991. Na uradni prvi dan vojne za Slovenijo. Helikopter gazela SA 341, serijska št. 664, je nad ljubljansko Rožno dolino izginil v ogromni črni gobi dima. Proglasili so ga za sovražnega, pozneje izvrgli, da se je primerila napaka – mitomanska sla »ljudi na položajih« je nato zdržema klesala lažno propagando, sprenevedanje in glušeči molk.

Skrito povelje Drage Potočnjak je sveženj, ki se dosledno opira na preverjena dejstva, pričevanja in triletno preiskovalno delo. Resnič(nost)na kriminalna pripoved, ki se ne sramuje silovite družbenokritične osti, razgalja rušečo ideologijo (mitologijoč) dela politične elite, ki je z osamosvojitveno vojno v panteon povabila oportunizem, spletkarstvo, ignoranco in laži.

Zgodba o sestrelitvi gazele bi lahko bila na začetku učbenika z naslovom Kdo je ugrabil slovensko državo.

Preberite  uvodno poglavje knjige.

Odprto pismo Emilije Mrlak Janezu Janši.

"Dvaindvajset let je dovolj dolgo, da bi se zmagoslavne strasti slovenskih junakov že lahko umirile, hkrati pa dovolj kratka doba – ne nazadnje smo se izvlekli brez hujših in trajnejših posledic –, da za kolektivno pozabo ni opravičila. Neoborožen helikopter ni nikogar ogrožal. … Komu smo morali s tako bolečimi posegi dokazovati pogum in usposobljenostč Kdo je takrat potreboval kri, ogenj in ruševine?"
– Matej Šurc v spremni besedi

IZ STROKOVNIH RECENZIJ

"Draga Potočnjak  je sicer nekaj drugega kot Emile Zola, tudi Toni Mrlak je bil drugačna žrtev kot Alfred Dreyfuss in današnjo Slovenijo razžirajo drugačna sovraštva in podlosti kot takratno Francijo, toda v svojem najglobljem bistvu gre pa vendarle za eno in isto. Zato je zame ta knjiga slovenski J’accuse (Obtožujem). Draga Potočnjak je naredila, kar ji je narekovala njena vest – zdaj je skrajni čas za vse druge, da se soočimo/soočijo s svojo. In da tistim, ki tega ne bodo hoteli, vest izpraša ta država, v imenu katere se je vse to dogajalo in se še dogaja."
– mag. Matevž Krivic

"Draga Potočnjak osebno zgodbo Tonija Mrlaka in njegovih sorodnikov postavlja v mnogo širši kontekst zlorab in manipulacij, ki so se dogajale v imenu osamosvojitve: zlorabe oblasti, prisluškovanja in druga nezakonita ravnanja, ki so služila obračunavanju z drugače mislečimi, prodaja orožja, izbris blizu petindvajset tisoč ljudi iz registra stalnega prebivalstva … Njeno pisanje pa je hkrati tudi pripoved o mukotrpnem večletnem odkrivanju resnice, zgodba o prizadevanjih, da bi prišla do dokumentov, ki bi morali biti javno dostopni, pa niso. Zgodba o sprenevedanjih in lažeh tistih, ki so bili vpleteni. Zgodba o izmikanjih, pa tudi strahu tistih, ki so kaj vedeli. Zgodba o vztrajnem sestavljanju mozaika o temni plati slovenske samosvojitve, ki jo avtorica z dejstvi, a hkrati tudi s pretanjeno umetniško besedo, zna ločiti od dobrih namenov in ciljev ter ravnanja častnih ljudi."
– prof. dr. Božo Repe