Zločin brez kazni

Branko Soban, večletni dopisnik iz Moskve iz z Bližnjega vzhoda, uveljavljeni novinar, ki v svojem poklicu prepoznava nastavke za družbeno relevantne premike, sukalec peresa, ki so mu, potem ko je čezmerno prodorno popisoval resnične, na prebivalcih odtisnjene poteze avtokratske ruske oblasti, prepovedali vstopiti v Moskvo, megalopolis tretjega sveta na vegastem robu veličastnega izumrtja, v naboru izbranih intervjujev z vprašanji drega v pogosto izrojene strukture, bledikaste politične prakse in opominja na tolikokrat na rob potisnjene pravice koloniziranih.

Izbor 62 intervjujev Delovega novinarja, ki izide v dveh knjigah, je častivredno dejanje brez primere. Branko Soban odstira tančico prikritih (zgodovinskih) dejstev in neomajno plava proti toku prirejenih resnic. Novembra 2013 je Društvo novinarjev Slovenije serijo Sobanovih intervjujev odlikovalo z nagrado čuvaj/watchdog za izjemni novinarski dosežek leta.

V prvi knjigi Zločin brez kazni je najti 31 intervjujev. Prvi del knjige obseže sogovornike, ki so tako ali drugače pripeti na rusko stvarnost; drugi razdelek se zatrese z balkanskimi tlemi; tretji preudari trke med islamom in Zahodom; četrti, sklepni del osvetli turško-kurdske dileme.

- akademik Aleksander Jakovljev, oče perestrojke in glasnosti: Svoboda je moja religija
- Sergej Kovaljov, dobitnik nagrade Saharov: Laž kot ritual lojalnosti in domoljubja
- Aleksander Nikitin, ekolog in podmorničar: Sedem jedrskih reaktorjev na dnu Barentsovega morja
- Alexander Rahr, poznavalec Rusije: Rdeči telefon med Moskvo in Brusljem
- Gari Kasparov, vodja opozicijske Druge Rusije: »Putin bi rad vladal kot Stalin in živel kot Abramovič«
- Eduard Ševardnadze, politična legenda: »Eduard, danke!«*
- Luke Harding, avtor knjige Mafia State: Sovražnik Putinove države
- Heidi Tagliavini, švicarska Madame Courage: Kavkaški speči vulkani in zamrznjeni spomini
- Marina Litvinenko o umoru moža: Morilec ni vedel, da ubija s polonijem
- Nina Hruščova, profesorica mednarodnih odnosov: Putinova Potemkinova država
- Vladimir Aškenazi, klavirski virtuoz: Sovjetska himna je na ameriških instrumentih vselej zvenela povsem drugače
- Ahmed Zakajev, predsednik čečenske vlade: Moskva Čečenijo še vedno obravnava kot kolonijo
- Amor Mašović, Inštitut za pogrešane osebe: Genocid brez konca
- Bakir Izetbegović o Radovanu Karadžiću: Haag vztrajno tke resnico o zločinih v Bosni
- Florence Hartmann, avtorica Miru in kazni: Politika pravico razje, obgloda, popači in na koncu uniči
- Martti Ahtisaari, finski diplomat in nobelovec za mir: »Pot nazaj ni več mogoča, Kosovo ne more biti več del Srbije«
- Miljenko Dorić, poročevalec Sveta Evrope: Vojni zločini zastarajo, greh Polanskega pa ne …
- Mustafa Cerić, vodja islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini: »Namesto države smo dobili grobove in več ministrov kot državljanov«
- Raymond van den Boogaard o Srebrenici: Poslali smo jih na vlak za v novi Auschwitz
- Philippe Morillon, zadnji rešitelj Srebrenice: Evropa ni umrla v Sarajevu. Tam je takrat sploh ni bilo.
- Dževad Karahasan, nagrajenec Vilenice: Romani so kot pismaneznanim prijateljem
- Tarik Ramadan: Sem proti islamizaciji Zahoda. Moj cilj je modernizirati islam
- Tarik Ali, pakistanski pisatelj in zgodovinar: Imperializem z nečloveškim obrazom
- Gilles Kepel, analitik političnega islama: Meka ni islamska Moskva, Bagdad ni Vzhodni Berlin
- Ekmeleddin Ihsanoglu, Islamska konferenca: Islam in Zahod se spopadata zaradi podobnosti
- Akbar Gandži, zlato pero svobode 2006: Sami moramo opraviti s svojimi despoti. Brez Američanov
- Jusef Nada, »glavni finančnik« Al Kaide: Kjer ni zločina, tudi dokazov ne more biti
- Mohamad al Mamun al Hodeibi, vodja Muslimanskih bratov: Ko so besede prepovedane, tedaj spregovorijo roke
- Orhan Pamuk, turški nobelovec za literaturo: »Sem kot most, ki ne pripada nikomur. Ki neodvisno opazuje in povezuje različne bregove.«
- Ahmet Türk, kurdski poslanec v Ankari: Meje, ki nas ločujejo, cefrajo naš narod
- Emine Ayna, kurdska poslanka v Ankari: »Po končanem mandatu me poiščite v zaporu«