Zavzemimo denar

Knjiga je zelo natančen in nevtralen opis gospodarske dobrine, imenovane denar, in njenega delovanja danes in skozi zgodovino. Ne predstavlja ustvarjanja sanj o čudežnem izginotju gospodarskih težav, prav tako nima opraviti z načelom jemanja denarja tistim, ki ga menda imajo preveč, in dajanja tistim, ki ga imajo premalo, zato jo je treba brati brez predsodkov, saj si je z vidika našega gospodarstva včasih težko predstavljati, kaj bi denar sploh pomenil brez obresti ali inflacije. Margrit Kennedy odlično opisuje primere iz zgodovine, ko je bil denar v rabi drugače kot danes.

Znanje o denarju, predstavljeno v tej knjigi, ni novo, vendar ponuja nov pristop k njegovemu razumevanju. V številnih starodavnih kulturah je bilo preprosto prepovedano zaračunavati obresti. Za Kennedyjevo to nikakor ni etično vprašanje, ampak ima zelo konkretne gospodarske temelje, saj obresti lahko – in to se tudi dogaja – v zelo kratkem času uničijo cvetoče gospodarstvo. Inflacija lahko le zadržuje neizogibno gospodarsko krizo, ki bo sledila takoj, ko se bo vrednost denarja eksponentno povečala in se ločila od vrednosti dobrine, ki jo je denar predstavljal.

Eno glavnih sporočil te knjige je, da mora denar krožiti, da je lahko koristen; čim hitreje, tem bolje. Eden od argumentov Kennedyjeve je, da obresti delujejo kot spodbuda za varčevanje denarja, kar neizmerno upočasnjuje pretok denarja. Brez obresti celo zelo majhne vrednosti denarja (kar bi se lahko napačno razlagalo kot s strani vlade povzročena inflacija) v daljšem časovnem obdobju delujejo kot močna spodbuda za ohranitev pretoka denarja.