The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Avtor: Slavoj ŽižekZaložnik:
Društvo za teoretsko psihoanalizo Jezik:
slovenski
Kako misliti konec kapitalizma, kot ga poznamo, o čemer sicer razpredajo že sami vodje novih globalnih korporacij, od Elona Muska do Marka Zuckerberga? Kako misliti tehnološko-znanstveni napredek, vsesplošno avtomatizacijo, virtualizacijo, spektralizacijo in (finančno) spekulacijo na eni strani in radikalno preobrazbo tega na drugi? Zagotovo ne v obliki zmagoslavja ali globalne katastrofe, ampak, kot pravi Pavel v prvem pismu Tesaloničanom, tako »kakor pride tat sredi noči. Ko bodo govorili: ‘Mir in varnost’, tedaj bo nenadoma prišla nadnje poguba«. Drugače rečeno, kako katastrofo sodobnih družb, obsedenih z mirom in varnostjo, preobrniti v novo višjo stopnjo emancipacije?
Najnovejša knjiga Slavoja Žižka prinaša novo razdelavo specifične navezave filozofije na psihoanalizo, tokrat zlasti ob aktualnosti Marxove kritike politične ekonomije. Delo izhaja iz paradoksa, da je danes kapitalizem prišel hkrati do svojega pojma in do svojega konca. Žižek zagovarja, da nam le vztrajanje pri kritiki politične ekonomije omogoča dojeti ne le logiko poblagovljenja, temveč tudi logiko tega posebnega presežka, presežne vrednosti, ki je lastna kapitalizmu in za katero je videti, da se pojavi »od nikoder«. Presežka, ki se pojavi v procesu produkcije, ni mogoče misliti brez subjekta: presežni objekt je mesto vpisa sub-jekta v proces produkcije. Enaka formalna struktura je na delu na več nivojih, Marxa je tako treba brati skupaj z Lacanom in s Heglom: presežno vrednost je treba uvrstiti v serijo s presežnim užitkom in presežno vednostjo. Zgolj tako lahko izpostavimo ne le, kako danes delujeta kapitalizem in sodobna oblast, temveč tudi obrise drugačne emancipatorične politike. Slavoj Žižek, profesor in višji znanstveni svetnik na FF UL, izredni član SAZU, profesor na European Graduate School, Saas-Fe (Švica), ter mednarodni direktor na Birckbeck Institute for the Humanities, University of London. Njegovemu teoretskemu delu je v tujini posvečenih preko 15 znanstvenih monografij, številni članki in poglavja v znanstvenih delih, 2 filma, revija International Journal of Žižek Studies. Objavil je prek 1000 del, od tega 500 člankov ali samostojnih poglavij v knjižnih publikacijah, ter 500 objavljenih knjižnih del v vseh glavnih svetovnih jezikih.