Zadnji človek

Piše se 21. stoletje. Po Evropi kosi skrivnostna pandemija, ki se hitro širi po vsem svetu. Zdi se, da jo je povzročil človek s svojim sebičnim načinom življenja. In zdi se, da jo bo preživel en sam človek ... 

Leta 1826 je Mary Wollstonecraft Shelley objavila nenavadno mojstrovino, apokaliptični distopični roman z naslovom Zadnji človek. Roman se prične z odkritjem preroškega rokopisa, ki ga je leta 2100 napisal zadnji preživeli iz apokalipse. Avtorica bralstvo izzove, naj si predstavlja svet, v katerem med številnimi živimi bitji izumirajo le ljudje. A v odsotnosti človeštva cvetijo druge vrste. Bliskovito zmanjšujoča se skupina preživelih je priča, kako se svet vrača v stanje prvinske lepote, v vseobsegajoči rajski vrt. V Zadnjem človeku ljudje izumirajo, svet pa se zaradi tega zdi boljši; zadnji preživeli si zato zastavi bistveno vprašanje: o pravici do lastnega obstoja. Izjemnega pomena za čas tu in zdaj so zaključna svarila, pri katerih vztraja romaneskna stvaritev: prvič, naše človeškosti v najglobljem bistvu ne določajo toliko umetnost, vera ali politika, temveč temelji naših skupnosti, sočutje, občutek za sočloveka in sobitja. Drugič, pripadamo le eni od mnogih vrst na Zemlji; naša neobhodna naloga je naučiti se spoštovanja in sobivanja z naravnim svetom, ki ne obstaja za izkoriščevalske potrebe človeštva, temveč avtonomno sam po sebi, iz stvarstva, narave, kozmosa samega.

Futuristična zgodba o tragični ljubezni in postopnem izginjanju človeške rase je najpomembnejši roman Mary Shelley po Frankensteinu. Roman, v katerem najdemo tudi zanimive portrete Percyja B. Shelley in lorda Byrona, ponuja videnje prihodnosti, ki z idejo, da domišljija in umetnost ne moreta odrešiti na smrt obsojenih likov, radikalno izzove romantično percepcijo. V njem je nadarjena pisateljica in pronicljiva mislica podrobno preučevala politična in filozofska vprašanja ter razmišljala o pasteh človeškega vedenja – sebičnosti, brutalnosti, ponosu –, ki jih je opažala v svetu okoli sebe, ter z vizionarsko potezo peresa v podobo romana vpisala svarilo za prihodnost, osmišljujoči orientir človeški rasi.