The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Novi album izvrstne jazzovske vokalistke je nastal na podlagi pesmi Ferija Lainščka, ki jih je uglasbil pianist in skladatelj Steve Klink. V sodelovanju z vrhunskimi solisti, med njimi so tudi člani Big Banda RTV Slovenija (Tadej Tomšič, David Jarh, Primož Grašič, Emil Spruk), je nastal glasbeni projekt, ki bo navdušil slehernega ljubitelja dobre glasbe.
Album je bil posnet v živo v različnih studiih, glasbeniki so igrali akustične instrumente. Nič ni vzorčenega ali dodanega. Vsi umetniki verjamejo v igranje v živo z akustičnimi instrumenti, kar daje posebno odličnost in žlahtnost zvoku na najvišji ravni, "High Definition Audiofile Recording".
1. Pesem namesto zlatnika 2. Z očetom 3. Begunka sem, ki ne beži 4. Snežinka 5. Nevidni orkester 6. Brez tebe 7. Kam pojde ljubezen 8. Obtolčeni bas 9. Ti veš 10. Skriti ljubimci 11. Ne čakaj 12. Bajka in Žuža plešeta
Nevidni orkester Mie Žnidarič sestavljajo:
Tadej Tomšič - tenor saksofon, klarinet David Jarh - trobenta Primož Grašič - kitara Milan Nikolič - kontrabas (skladbe 1,2,4,6,7,8) Emil Spruk - pozavna Janez Dovč - harmonika Volker Heinze - kontrabas (skladbe 3,5,9,10,11,12) Marcus Rieck - bobni Steve Klink - klavir Bojan Cvetrežnik - violina Jelena Ždrale - violina Matjaž Sekne - violina Nina Pirc - violina Mojca Luin - violina Matija Krečič - violina Barbara Žorž - čelo Nuška Drašček - spremljevalni vokali Sandra Feketija - spremljevalni vokali
Glasba in aranžmaji: Steve Klink Aranžmaji:
Snežinka + Brez tebe: Tadej Tomšič Ne čakaj: David Jarh
Prispevke s tiskovne konference, ki je bila 15.4. 2008 v kavarni SEM, si lahko ogledate na vest.si in na Čarli TV.
Za Mio Ko moj nevidni orkesterzačenja večerni program, se zganejo zidane ladje in mesto potuje drugam. Z basom, ki nočna je ptica, nad strehami plešejo sence, s klavirjem, ki zvezde prižiga, zvenijo najlepše kadence. Nad morji vesoljne tišine dežujejo zvoki kitare in boben prepoln je nečesa, kar čutijo tudi fanfare. Ko moj nevidni orkester začenja večerni program, se okna zazrejo v daljave in mesto potuje drugam. V meglicah na robu spomina razlega se klic klarineta, pozavne dvigujejo glave zvedave kot mlada dekleta. Iz duše gre glas saksofona v višave brezmejne svobode, trobente letijo s kometi po tirnicah skrivne usode. Igra moj nevidni orkester v veter zapisane note, še sama se v pesem spreminjam z dotikom božanske lepote.