Dostava na vse kontinente (izjema, zaenkrat: Antarktika). Osebni prevzem v Hiši sanjajočih knjig. Brezplačna dostava kamorkoli v Sloveniji nad 35 €.
Zgodbe z otoka
Zgodbe z otoka

Zgodbe z otoka

Avtor: Vladimir Nazor Založnik: Sanje Jezik: slovenski Prevod: Nada Vodušek

Otok. Na otoku radoveden deček, ki s široko odprtimi očmi raziskuje svoj otoški svet, poln nimf in favnov (ki so v njegovo domišljijo prišli iz klasičnih knjig očetove knjižnice), čuteč deček, poln želje po pravičnosti med ljudmi, rastlinami in živalmi.

Otok se imenuje Brač, obdobje zajema konec 19. stoletja, dečku je ime Vladimir Nazor. Uokvirjen s temi tremi resničnimi podatki o kraju, času in osebi, je svet zgodb na prvi pogled realen, stvaren svet Brača, ob branju pa se spremeni v čarobno sliko brezčasnega Mediterana. V sanjski zbirki Iskra na skupnem krovu knjižice Zgodbe z otoka izhajajo tri zgodbe: Odisejeva votlina, Je bil uboj? in Kobol.

5,00 € - 12,00 €
Redna cena: 5,00 €
Sanjska cena: 0,00 € Prihranite: 5,00 € (* velja za člane Knjižne družine Sanje).

Vaše naročilo bo zavito kot darilo. Ko bo naročilo zapakirano, same vsebine paketa ne boste morali videti.

Izberite darilni ovoj

    • Eko zavijanje

      Eko zavijanje

      2,70 €

      70 gramski ekološki natron papir.

    • Praznično zavijanje

      Praznično zavijanje

      3,29 €

      Kakovosten darilni papir.

  • Prosimo, preverite in potrdite izbrano

    Darilno zavijanje je dodan.

    Z nakupom tega izdelka podpirate slovensko knjigo in zaupanje v moč domišljije in lepote.

    Otok. Na otoku radoveden deček, ki s široko odprtimi očmi raziskuje svoj otoški svet, poln nimf in favnov (ki so v njegovo domišljijo prišli iz klasičnih knjig očetove knjižnice), čuteč deček, poln želje po pravičnosti med ljudmi, rastlinami in živalmi.

    Otok se imenuje Brač, obdobje zajema konec 19. stoletja, dečku je ime Vladimir Nazor. Uokvirjen s temi tremi resničnimi podatki o kraju, času in osebi, je svet zgodb na prvi pogled realen, stvaren svet Brača, ob branju pa se spremeni v čarobno sliko brezčasnega Mediterana. V sanjski zbirki Iskra na skupnem krovu knjižice Zgodbe z otoka izhajajo tri zgodbe: Odisejeva votlina, Je bil uboj? in Kobol.

    Nazor je zgodbe napisal v svojih poslednjih letih življenja, v Zagrebu, po vrnitvi iz partizanov. Vrnil se je v rojstni kraj, kar je storil večkrat tudi v svojih drugih zgodbah in v romanu Pastir Loda. Otok je bil njegovo izhodišče in zadnje zatočišče: »Otok brez vode, hvala, ker si me za vse življenje naučil žeje in hrepenenja po nečem. Otok vinske trte in oljk, od tebe sem dobil to starodavno opitost v poletnih dneh in to neugasljivo svetlobo v vseh zimskih nočeh mojega življenja.« (Navedeno iz romana Pastir Loda.)

    Umrl je nekaj mesecev pred natisom zbirke zgodb V rojstnem kraju (1949). Po tem prvem izidu zgodbe niso bile več objavljene in jih danes poznajo le redki.

    Norveški slavist Svein Mønnesland je v njih ugledal Nazorja kot slikarja dalmatinskega življenja in se zavzel, da bi bile kot pričevanje o sredozemski kulturi v ne tako davni preteklosti dostopne tudi tujemu bralstvu v prevodih v tuje jezike.

    Nazor je predvsem pesnik in je od svoje prve zbirke Slovanske legende (1900) pa vse do smrti objavil številne pesniške zbirke ter daljše pesmi in epe. V predvojnih zbirkah je prisoten navdih iz mitoloških, zgodovinskih hrvaških in širših slovanskih motivov, legend, poganskega dionizičnega veselja do življenja, panteističnega zanosa do narave, intimnih dvomov, metafizičnih vprašanj. Partizanska vojna epopeja in povojna zagnanost za obnovo in novo družbo sta dajali staremu pesniku še zadnje ustvarjalne moči.

    Nazor je tudi pripovednik, romanopisec in esejist, a v vseh proznih zvrsteh ostaja pesnik, ki ga prevevajo podobni navdihi in vzgibi kot v poeziji.

    Iz spremne besede Alda Čavića

    Podrobnosti
    Format (mm) 180 x 120
    Obseg (št. strani) 40
    ISBN /
    Prevod Nada Vodušek
    Urednik Rok Zavrtanik
    Zbirka ISKRA
    Založba Sanje
    Jezik slovenski

    Takrat sem bil v nekem čudnem stanju. Po prebiranju italijanskega proznega prevoda Iliade in po prvih potovanjih z jadrnico prek kanala sem v mestu naletel na popularno priredbo Homerjeve Odiseje; nisem več sanjaril o Ahilovem šotoru na obali pred Trojo, temveč o morskih špiljah, v katere pride izmučeni pomorščak Odisej: o veličastnih Kalipsinih pečinah na Ogigiji, o Polifemovi votlini v deželi Kiklopov, o skrivališču na obali Itake, kamor je Laertov sin skril darove Feačanov. Včasih je imel vsak zaliv kakšno špiljo: njeno dno, pokrito z lesketajočim se peskom in zelenimi algami, stene obložene s školjkami in koralami, svod iz ametista, v vsaki od špilj pa je prebivala kakšna Nereida, Sirena ali celo boginja. Zdaj so ta morska domovanja zaprta; njihovi vhodi so zasuti s peskom, z muljem in s kamenjem, toda ponekod so še vidni njihovi sledovi, in kdor ima prava, pozorna ušesa, lahko sliši, kako iz njih v poletni mesečini prihajajo sladki, žalobni glasovi še zmeraj mladih in lepih, nesmrtnih, nevidnih pregnank in ujetnic. Oh, jaz sem jih vendar pogosto ... slišal!

    Luknje! Jame!

    Bodi kot Odisej in te zasute, temne vdolbine se bodo spremenile v prostrane in bleščeče morske votline, v katerih boginja Kalipso prede na zlatem vretenu in nimfa Galateja s srebrnimi mesečevimi žarki plete plašč.

    Vladimir Nazor

    Poglej si ostala dela
    V SOZVEZDJU...