Trio izvrstnih glasbenikov je tokrat v goste povabil ščepec glasbenih prijateljev, ki so z različnimi inštrumenti ozaljšali njihove različice znanih in manj znanih sevdalink ter drugih pesmi. Kljub temu glasba niti najmanj ne zveni nasičeno ali prebohotno; nasprotno, Sedef je v aranžmajih in širši zvočni sliki ohranil temeljne prvine sevdalink, kot so zadržanost, introvertiranost ali poudarek na notranji, intimni dinamiki, ki podčrta svojevrstno skrivnostnost. Po drugi strani pa pesmi obenem zvenijo zelo odprto, naslavljajo nas neposredno in takoj. Pesmi delujejo, kot bi jih igrali za svoj »ćeif« (užitek), lahkotno, zračno, sproščeno, a spet do obisti čustveno in predano. Omenjena lahkotnost je kajpak varljiva, iz odigranega in odpetega je takoj jasno, kako zavzeti so glasbeniki, kako natančno in pozorno so odigrali in zapeli, s skrbjo in marljivostjo, ki ju ponavadi pripišemo odnosu do živih bitij, ne do pesmi ... Enako posvečenost do umetnosti bi pravzaprav pričakoval od vsakega glasbenika in seveda tudi poslušalca; videti in slišati je, da je v današnjem drvečem času tega vse manj, zato je toliko bolj dragoceno povabilo Sedefovcev, da si vzamemo čas in se potopimo v njihovo milino.
Mario Batelić
Sedef
Maša Pašović glas
Tilen Stepišnik kitara, saz, tres, kontrabas (8)
Šemsudin Džopa kitara
Gostje
Sergej Ranđelović tolkala
Barbara Žorž violončelo
Marko Turšič kontrabas
Vasilij Centrih violina
Petra Onderufova violina (8), violončelo (8)
Janez Dovč harmonika
Glasba in besedila: bosanske sevdalinke, razen: 3, 5 (srbski ljudski) in 4 (Sedef, Maša Pašović)
Aranžmaji: Sedef, Vasilij Centrih (2, 3) in Sergej Ranđelović (2, 5)