Avtobiografski roman Razum velja za najboljše prozno delo Rudolfa Slobode, enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev slovaške književnosti druge polovice dvajsetega stoletja. Vsakdanjik slovaškega socrealizma je v avtorju vzpodbudil celo vrsto vprašanj, ki se skozi pripoved ponavljajo in zaostrujejo do skrajnosti. Zgodba filmskega scenarista, moža, ki je frustriran zaradi zapletenega odnosa do matere in žene, delovnega neuspeha in smrti očeta, govori o nerazrešljivih protislovjih med razumom in čustvi. Pisec tako ustvarja notranji prostor, ki ga hkrati zapolnjuje s tesnobnimi sanjami, brezkončnimi analizami in kaotično realnostjo glavnega protagonista. Roman je ob izidu leta 1981 izzval burne odzive bralcev, njegovo sporočilo pa je aktualno tudi za današnji čas.
Knjiga je izšla s podporo programa Kultura 2000.
To jutro se je začelo čisto nedolžno. Šel sem na neko razstavo, si v knjigarni pregledal nove knjige, nato sem šel v klub pisateljev. A vsi so nekam hiteli. Vsilil sem se v družbo v ločeni sobi, kjer je nekdo praznoval rojstni dan. Jubilant mi je dal roko, nato pa me je potisnil ven. O, kje so tisti časi, ko sem bil priljubljen družabnik in so me povsod radi sprejeli! Kdo me sploh še ima rad? Takšno pomanjkanje prijateljev, pomanjkanje pogovorov in odkritosti je neznosno. Morda bi res že bil čas, da se obesim.
O, dolge noči brez besed! Kaj si bom še izmislil za svoje nadaljnje življenje? Moje stanje ni več niti skepsa, niti gnev, niti obup.