Indijanske pravljice in bajke

»Tukaj si bomo odpočili,« naglas reče poglavar. »Nihče ne bo zataval sem, zakurite ogenj.«

V hipu so nabrali suho travo in drva in plameni so obarvali obraze bojevnikov, ki so se udobno posedli okoli ognja. Eni so popravljali mokasine, drugi so pregledovali loke, puščice in tomahavke, tretji pa so pripravljali hitri prigrizek.

Najstarejši so medtem pripovedovali zgodbe o davnih bitkah in slavnih junakih. O tem, kako je mogočni talisman varoval njihova življenja, kako je obrnil sovražnikovo puščico v srce tistega, ki jo je izstrelil, kako so iz Dežele senc prihajala prelepa dekleta in najpogumnejše odpeljala s seboj v kraje, iz katerih ni več poti nazaj. Tudi ogenj je pokorno poslušal in svoj dim tiho pošiljal med zelene veje, nenadoma pa – prav takrat, ko se je belolasi Indijanec dvignil k obredni molitvi – se je razbesnel in po tabornem krogu odvrgel cela prgišča isker.

V tistem trenutku se je zgodilo še nekaj bolj nenavadnega.