The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Dostava na vse kontinente (izjema, zaenkrat: Antarktika). Osebni prevzem v Hiši sanjajočih knjig. Brezplačna dostava kamorkoli v Sloveniji nad 35 €.
Avtor: Ivančica ÐerićZaložnik:
Sanje Jezik:
slovenski Prevod:
Aleksandra Rekar
Nesreča in resnične potrebe je večplastna, duhovita in mestoma kruta proza, ki govori o tanki črti med življenjem in stripom, Balkanom in neoliberalnim Zahodom, nesrečo in resničnimi potrebami.
Nesreča in resnične potrebe je večplastna, duhovita in mestoma kruta proza, ki govori o tanki črti med življenjem in stripom, Balkanom in neoliberalnim Zahodom, nesrečo in resničnimi potrebami. Romaneskna pripoved o različnih likih in usodah potegne bralca v vrtinec zgodovine in družinske nesreče, od humornih do tragičnih dogodkov, od ljubezni do izdaje.
Začetek vojne leta 1992 prekine kariero mlade jugoslovanske striparke Une. Njeno avtorsko delo Kunta Kinte živi na Balkanu kot dnevnik nekega mesta, generacije in časa. Nedolžen plakat sproži plaz dogodkov, ki se razrešijo dvajset let pozneje v Vancouvru. S pojavom mladega Erosa iz Tromolka se nedokončani strip preteklega znova odpre in vsi udeleženci poprejšnjih dogodkov poskušajo pojasniti nepričakovano preteklost, s čimer dokončajo grotesken balkanski strip.
Delo Ivančice Đerić je bilo nominirano za prestižno srbsko Ninovo nagrado za najboljši roman, ponaša pa se še z lovoriko Biljane Jovanović in nominacijo za nagrado Meše Selimovića.
Natis je gmotno podprla Javna agencija za knjigo RS.
Moji domači torej spijo in ne mučijo jih grde misli. Lahko si predstavljam njihovo mirno dihanje, bombažne pižame, blede prste na nogah, ki se v spanju občasno razgibavajo in premikajo. To so tudi moji najboljši trenutki; ko prisluškujem življenju, ki me obkroža, v sapici vzhaja kakor testo, vendar ne zahteva, naj v njem sodelujem. Takrat navadno zrem v svoj vrt, v pohabljen grm, s katerega dremavo odpade kaplja jutranjega dežja ali kristalček jutranje svetlobe, pijem pelinkovec in čutim, da mi je dobro.