The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
›Legendarne in apokrifne prigode‹ so ena od osmih epizod iz (naknadno s tem naslovom povezanega) pripovednega cikla Izumi profesorja Vagnerja. Zgodbe povezuje naslovni junak, genialen izumitelj, daljnoviden učenjak, nepredvidljiv avanturist, moder in dobrosrčen mož. Profesor Vagner je postal eden najljubših avtorjevih likov, saj je nase hvaležno prevzemal preštevilne, še tako nezaslišane pisateljeve zamisli in jih lahkotno izražal na svoj nalezljivo-hudomušni način.
›Legendarne in apokrifne prigode‹ so ena od osmih epizod iz (naknadno s tem naslovom povezanega) pripovednega cikla Izumi profesorja Vagnerja. Zgodbe povezuje naslovni junak, genialen izumitelj, daljnoviden učenjak, nepredvidljiv avanturist, moder in dobrosrčen mož. Profesor Vagner je postal eden najljubših avtorjevih likov, saj je nase hvaležno prevzemal preštevilne, še tako nezaslišane pisateljeve zamisli in jih lahkotno izražal na svoj nalezljivo-hudomušni način.
Vse zgodbe o profesorju Vagnerju so prvotno izhajale v periodiki, med letoma 1926 in 1936; ›Legende in apokrife‹ je bralcem prvič približala 4. številka Svetovnega izvidnika leta 1929. Poleg njih spadajo med Izume profesorja Vagnerja še pripovedi ›Človek, ki ne spi‹, ›Obiskovalec iz knjižne omare‹, ›Nad breznom‹, ›Hudičev mlin‹, ›Amba‹, ›Hojti Tojti‹ in ›Leteča preproga‹.
Medijski odzivi
»Beljajev je svobodnim rodovom zapustil osupljiv domišljijski kozmos ter neomajno vero v ljubezen in človečnost. Zapustil nam je bogat opus, ki obsega približno 70 del, od tega 18 romanov. Najbolj znani med njimi so Glava profesorja Dowlla, Vladar sveta, Otok pogubljenih ladij, Zadnji človek Atlantide, Človek dvoživka, Prodajalec zraka, Podvodni poljedelci, Zrakoplov, Zvezda KEC, Laboratorij W in Ariel. Na podlagi romanov in novel Aleksandra Beljajeva je od šestdesetih let pa vse do našega časa črpala tudi bogata filmografija.
V slovenščino sta bila doslej prevedena romana Glava profesorja Douella in Zvezda KEC, oba že davnega leta 1959.
Zgodbe o profesorju Vagnerju tokrat v prevodu beremo prvič.«
Ilustracija na ovitku Kazimir Malevič, Razglednica z barvnim oglasom za kolonjsko vodo Severni, Brocard & Co. Izdala Typo-Lithography of I.M. Mashistov, Moskva, Ruski imperij, 1911–1917.
Profesor Vagner si je postavil nalogo, da si bo nabral več znanja, kot pa ga je mogoče stlačiti v človeške možgane. To mu je uspelo tako, da je imel za delo na voljo skoraj štiriindvajset ur časa na dan, saj ni potreboval ne počitka ne spanja. Poleg tega je svoje možgane izuril tako, da sta obe njihovi polovici lahko ves čas mislili povsem samostojno, neodvisno druga od druge. Tudi njegovi očesi sta se premikali čisto neodvisno drugo od drugega, kar je Vagnerju omogočalo, da se je posvečal kar več stvarem hkrati. Pisal je lahko sočasno in neodvisno, tako z levo kot z desno roko.