|
Z mnogimi podrobnostmi, namigi, citati in interpretacijami pride Reinhard Kleist kompleksni osebnosti Johnnyja Casha tako blizu, kot je le mogoče. - Franz Dobler v predgovoru
Ganljiv kot gospel komad, oster kot rockabilly in romantičen kot ljubezenska balada. - Matthias Heine, Die Welt
Reinhard Kleist je Cashu zdaj priskrbel, kar si zasluži: črno stripovsko verzijo njegovega življenja, ki se je pričelo, kakor se mora pričeti življenje pevca: na bombažnih plantažah na jugu Združenih držav; in ki se konča, kot se mora končati vsako ameriško življenje: z zadnjo brezplodno ježo skozi pekel. - Georg Diez, Die Zeit
O najbolj znanem country pevcu vseh časov je pri založbi Sanje izšel roman v stripu berlinskega avtorja Reinharda Kleista. - Smilja Štravs, Delo
V temačnem stripu (Kleist je odlično ujel občutje večnega Cashevega
tematskega trikotnika Ljubezen–Bog–Umor in njegove podobe moža v črnem)
je, kot se spodobi, skupni imenovalec glasba. - Matej Krajnc, Odzven
Že
prve strani pa pokažejo, da se Reinhard Kleist (1970), sicer Nemec s
kar nekaj striparskimi deli za seboj, pri upodobitvi Cashevega življenja
po orisu mladosti in prvih glasbenih poskusih ni osredinil na usodno in
sentimentalno ljubezensko zgodbo med Johnnyjem in June, temveč je
prepričljivo pokukal tudi na temno stran Cashevega bivanja, od
degradacije njegovega prvega zakona do njegovih odvisnosti, ki so ga
uničevale, pri čemer je vse skupaj lepo uokviril v Cashev slavni nastop v
zaporu Folson leta 1968. Johnny Cash v črno-belem noir stilu, ki mu
najbrž najbolje pristaja. - Samo Rugelj, Bukla
Reinhard Kleist je na izjemno učinkovit način povedal večplastno zgodbo o
vzponih in padcih človeka, ki je bil veliko več kot kulturna ikona ali umetniški
kronist dvajsetega stoletja. Bil je in ostaja eden velikanov tega časa. Brez
njega rokenrol ne bi bil to, kar je. In če rokenrol ne bi bil to, kar je, tudi
dvajseto stoletje ne bi bilo to, kar je bilo. - Jure Longyka, Telstar, Radio Slovenija - Val 202
Označi
ga kot preroka, glasnika temne Amerike, kot politika, upornika in
revolucionarja. Prikaže ga kot temačen glas arestantov, delavcev,
rudarjev, Indijancev, pozabljenih in teptanih…, torej v aspektu, ki
je v filmski upodobitvi » Walk the line« povsem krivično povsem
prezrt. - Roberto Šabec, RAI- RA Trst A
|