Uredniki:  Tadej Brate,  Dušan Dovč,  Irena Škerjanec,  Rok Zavrtanik
Oblikovanje:  Eda Pavletič
Ilustracije:  Adriano Janežič
Lektoriranje:  Mateja Dermelj

Zgodbo o ljubljanskem tramvaju je na poljuden način zapisal Tadej Brate, poznavalec zgodovine tehnike in tehniške dediščine, predvsem pa velik ljubitelj tramvajev. Zgodovinski pregled se začenja s prvimi načrti za uvedbo tramvaja na začetku 20. stoletja, popelje nas od prve vožnje s tramvajem 6. septembra 1901 do njegove ukinitve 20. decembra 1958. Besedilo spremljajo številne fotografije in dokumenti iz zgodovinskih arhivov. Večina jih je objavljenih prvič.

Drugi del knjige sestavlja zbirka zgodb, osebnih pričevanj delavcev in potnikov, spominov, anekdot, časopisnih poročil, pesmi, ki pripovedujejo tisto, česar v zgodovinskih opisih ni najti. Zgodbe ljubljanskega tramvaja so šaljivi, bolj ali manj prijetni spomini na tramvaj, nekoč nepogrešljivo zanimivost z ljubljanskih ulic. Besedila spremlja fotografsko in dokumentarno gradivo, zgodbe pa je ilustriral Adriano Janežič.

Knjigo Tramvaj pripoveduje spremlja popotnica, priložnostna zbirka devetih razglednic z motivi Ljubljane v času tramvaja. Reprodukcije starih fotografij kronološko predstavljajo utrip Ljubljane, s katerim lahko obudite spomine na čas, ko je po ulicah cingljal tramvaj.

Na tramvaju je prepovedano:
med vožnjo gori in doli skakati,
z voznikom se razgovarjati,
v vozu kaditi,
pljuvati po podu voza in 'svinjati' vozilo z odvrženimi vozovnicami,
prepevati in razgrajati,
se na 'pufarju' zadaj zastojnkarsko peljati,
viseti vsled gneče med vožnjo z voza,
obnašati se nespodobno ali biti v prekomernem vinjenem stanju,
ne plačati vozovnice,
ne plačati celo vozovnico za mulca ali smrkljo, ki je zrasla preko višine 1,30 m.