Brezplačna dostava nad 35 €
How COVID Turned People Into Fascists – Explained By Psychologist! Psihologija totalitarizma MISEL: Mattias Desmet, Psihologija totalitarizma MISEL: Mattias Desmet, Psihologija totalitarizma
Psihologija totalitarizma

Psihologija totalitarizma

Avtor: Mattias Desmet Založnik: Sanje Prevod: Vid S. Žigon

Totalitarizem ni zgodovinsko naključje. V končni analizi je logična posledica mehanicističnega mišljenja in blodnega prepričanja o vsemogočnosti človeške racionalnosti. Kot tak totalitarizem značilno opredeljuje razsvetljensko tradicijo. Temo so resda že obravnavali številni avtorji, vendar nikoli doslej še ni bila tema psihološke analize. Ta knjiga prepričljivo zapolnjuje to vrzel. 

12,95 € - 30,00 €
Redna cena: 12,95 € Sanjska cena: 0,00 € Prihranite: 12,95 € (100%) (* velja za člane Knjižne družine Sanje).

Vaše naročilo bo zavito kot darilo. Ko bo naročilo zapakirano, same vsebine paketa ne boste morali videti.

Izberite darilni ovoj

    • Eko zavijanje

      Eko zavijanje

      2,70 €

      70 gramski ekološki natron papir.

    • Praznično zavijanje

      Praznično zavijanje

      3,29 €

      Kakovosten darilni papir.

  • Prosimo, preverite in potrdite izbrano

    Darilno zavijanje je dodan.

    Z nakupom tega izdelka podpirate slovensko knjigo in zaupanje v moč domišljije in lepote.

    Totalitarizem ni zgodovinsko naključje. V končni analizi je logična posledica mehanicističnega mišljenja in blodnega prepričanja o vsemogočnosti človeške racionalnosti. Kot tak totalitarizem značilno opredeljuje razsvetljensko tradicijo. Temo so resda že obravnavali številni avtorji, vendar nikoli doslej še ni bila tema psihološke analize. Ta knjiga prepričljivo zapolnjuje to vrzel. 

    Medijski odzivi

    »Znanstveni diskurz je tako kot vsak prevladujoč diskurz postal glavno orodje oportunizma in laži, prevare, manipulacije in moči.«
    – Mattias Desmet

    »Psihologija družbe je kompleksen dinamičen fenomen, kar pomeni, da ko enkrat prestopiš mejo, se vzpostavi kaos. Dinamika je nepredvidljiva, vendar menim, da kot družba vedno bolj drvimo v popolni kaos. Morda se bo to izrazilo kot svetovna vojna (... ) Če pride do svetovne vojne, bodo svetovne ustanove predlagale skrajno tehnokratsko ureditev, v kateri bodo imele države popoln nadzor. In verjamem, da bodo pri tem uspešne. Rekle bodo: Poglejte, zaradi vsesplošnega kaosa ni druge možnosti. Uveljavili se bodo digitalna osebna izkaznica, digitalni denar, 5-minutna mesta itn. A ne bo delovalo. In to je bistvo! Bolj, ko bodo poskušali vzpostaviti nadzor, bolj se bodo vzpostavili pogoji, ki so privedli do kaosa. (...) A ostajam optimist. Ne le zato, ker je to etična dolžnost, temveč zato, ker resnično verjamem – bolj ko razumeš psihologijo množic in s tem povezano psihologijo totalitarnih sistemov, lažje uvidiš, da jim je dano, da propadejo. Seveda pa mora biti izpolnjen pogoj – da obstajajo ljudje, ki se temu upirajo, uprejo.«
    – Mattias Desmet v intervjuju s Špelo Kožar, MMS, RTV SLO

    »Tiran nastopi, ko je družba zanj zrela, se glasi stara budistična modrost. Pionirska knjiga Mattiasa desmeta lucidno analizira družbeno-duhovne procese in psihične mehanizme, ki so večji del sveta privedli do tega, da je brez etičnih zadržkov in kritičnega upora mišljenja sprejemal avtoritarno-tiranske politike, kakršne so se zadnja leta skušale uveljaviti pod krinko boja proti epidemiji.«
    – Gorazd Kocjančič

    »Smo na pragu novega totalitarizma. Ne gre za fašistično ali komunistično doktrino, gre za totalitarizem žametnih rokavic, ki ga ne občutimo, a ki nas bo udaril z železno pestjo, Mattias Desmet razlaga stanje stvari. In duha.«
    – Špela Kožar, MMS, RTV SLO

    »Totalitarizem, ki je opredelil 20. stoletje – in seveda 21., kot nam dokazujeta tudi Desmet in Operacija Korona‹ – je zgolj nasledil kraljevi absolutizem, ki je označeval stoletja pred tem.«
    Gorazd Korošec

    »Desmet veliko ljudi prebudi v nevarno mesto, kjer smo zdaj, z briljantno razlago, kako smo končali tukaj.«
    – Robert F. Kennedy, Jr.

    »Psihologija totalitarizma Mattiasa Desmeta je odlična knjiga ... Ko sem ta pojav začel prepoznavati, sem ga opazil povsod.«
    – Eric Clapton

    »Temeljne težave človeštva ne izhajajo iz gospodarskega sistema, temveč iz človeškega srca. Resnična revolucija, ki jo potrebujemo, je revolucija na ravni etične zavesti človeštva. Brez tega lahko gospodarsko neenakost odpravljate, kolikor hočete, svet ne bo postal boljši.«
    Mattias Desmet, Moja knjižna turneja po Sloveniji: od Tita do demokracije. Objavljeno na sanje.si. Izvirnik dostopen na: blog Mattiasa Desmeta

     

    Podrobnosti
    Datum izida 8/20/2024
    Format (mm) 152 x 235
    Obseg (št. strani) 224
    ISBN /
    Prevod Vid S. Žigon
    Urednik Rok Zavrtanik
    Zbirka DOKUMENTA
    Založba Sanje

    Koronavirusna kriza ni prišla kar naenkrat. Uvršča se v niz vse bolj obupanih in avtodestruktivnih družbenih odzivov na objekte strahu: teroriste, globalno segrevanje, koronavirus. Vsakič ko se v naši družbi pojavi nov predmet strahu, je v sodobnem načinu razmišljanja samo en odziv in samo ena obramba: povečan nadzor. Pri tem v celoti prezremo dejstvo, da lahko človeško bitje prenese le omejeno količino nadzora. Prisilni nadzor nas vodi v strah, strah pa v še večji prisilni nadzor. Družba na lepem postane žrtev začaranega kroga, ki neizogibno vodi v totalitarizem, kar pomeni v skrajni vladni nadzor, ki sčasoma privede do radikalnega uničenja tako psihološke kot fizične integritete ljudi.

    *

    Ali lahko disidentski glasovi prevladajo nad takšno logiko, bomo še videli. Življenje je mogoče braniti le z metaforo in poezijo, ki pa običajno nista tako glasni kot monotono brbotanje mehanicističnih argumentov.
     
    Te smernice se vklapljajo v širšo vizijo idealne družbe. Ustanove, ki se ukvarjajo z družbo prihodnosti, npr. Svetovni gospodarski forum, menijo, da je samoumevno, da se bo svet razvijal v smeri digicosma, »družbe«, v kateri človeško življenje večinoma poteka po spletu. Dovolj nenavadno je, da okoljevarstveno gibanje 21. stoletja ne zaostaja za temi smernicami. Če potuje po »ekomodernistični« poti, si prizadeva rešiti naravo tako, da jo zaščiti pred človekom. V tem kontekstu je življenje na podeželju kaznivo dejanje, ravno tako kurjenje peči na drva in uživanje pravega (beri: ne laboratorijsko natisnjenega) zrezka. Po tej logiki se idealno življenje preživlja v zaprtih prostorih, intravenozno po kapljicah. Dejstvo, da človek in narava tvorita mistično enotnost in lahko soobstajata v harmoniji, velja za romantično in nerealno, celo prav nevarno, če upoštevamo problem podnebnih sprememb.
     
    Ta družbena vizija se nagiba k temu, da se križa s tako imenovanim transhumanizmom. Slednji je sodobna ponovitev mehanicistične ideologije, ki meni, da je zaželeno, celo nujno, da se prihodnji ljudje fizično in umsko zlijejo s stroji. Transhumanisti hočejo kaos trpečih teles nadomestiti s strogo tehnološkim medmrežjem teles. Zato je treba telesa prežeti z mikročipi in jih nadzorovati po zmogljivem internetu. Ko bo to enkrat doseženo, ne le, da se bo mogoče učinkoviteje kot kadarkoli doslej spopadati s kriminalom in spolnim nadlegovanjem, temveč bo mogoče tudi z zbiranjem biometričnih podatkov ter nadomeščanjem naravne odpornosti telesa z umetno odpornostjo, ki jo ustvarjajo cepiva, izvajati genske korekture in preventivno medicino. Celo človeški um bi se lahko okoristil s takšnim razvojem. Leta 2020 je Elon Musk napovedal, da v 5 letih ne bomo več potrebovali okorelega človeškega jezika – tega vira večnih nesporazumov, ker bo ustvaril mikročip, ki ga bo mogoče vgraditi v možgane in bo ljudem omogočal sporazumevanje prek brezhibnih digitalnih signalov.
     
    Kar sledi, nas ne bi smelo presenetiti. Znotraj te utopije hočejo tudi nadzorovati vremenske razmere – ki so že od nekdaj vir tesnobe za kmete povsod po svetu – s skrajnimi mehansko-tehnološkimi sredstvi. Takšni ukrepi so zaradi globalnega segrevanja obravnavani kot nujni in tehnologi so prepričani, da to lahko naredijo. Tako lahko na primer zastrejo sonce s postavitvijo »pametnih« zrcal med Zemljo in sonce, z izstrelitvijo žveplovih oblakov iz raket ali razstrelitvijo apnenčastih bomb v stratosferi. Mehanicistična ideologija vedno živi na kredit! 
    Mattias Desmet

    Mattias Desmet

    Mattias Desmet je profesor klinične psihologije na oddelku za psihologijo in izobraževalne vede na Univerzi v Gentu (Belgija). Je vodilni svetovni strokovnjak za teorijo oblikovanja množič, katere eklatanten primer je bilo dogajanjhe okrog pandemije COVID-19. Je profesor klinične psihologije na Oddelku za psihologijo in izobraževalne vede na Univerzi v Gentu (Belgija) in praktični psihoanalitični psihoterapevt. O njegovem delu se je veliko govorilo v medijih, med drugim v oddaji The Joe Rogan Experience in v revijah Forbes, New York Post, Salon.com in Fox News ter v več sto drugih medijih. Njegove intervjuje si je ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu. Med njegovimi prejšnjimi knjigami sta The Pursuit of Objectivity in Psychology in Lacan's Logic of Subjectivity: Lacanova logika in sprehod po grafu želje. Desmet je avtor več kot sto recenziranih znanstvenih člankov. Leta 2018 je prejel nagrado Evidence-Based Psychoanalytic Case Study Prize Združenja za psihoanalitično psihoterapijo, leta 2019 pa je prejel nagrado Wima Trijsburga Nizozemskega združenja za psihoterapijo. V akademskih krogih je znan tudi po svojih raziskavah o množični korupciji in prevarah v akademskih krogih. 

    Desmet je avtor več kot stotih recenziranih znanstvenih člankov. Leta 2018 je prejel nagrado psihoanalitične študije Združenja za psihoanalitično psihoterapijo, leta 2019 pa nagrado Wima Trijsburga, Nizozemskega združenja za psihoterapijo. Njegovo delo in stališča so izhodišče za številne medijske odmevne prispevke in razprave širom sveta od Forbesa, New York Posta, Salon.com in Fox Newsa …

    V letu 2023 je bila pri Založbi Sanje v slovenski jezik prevedena njegova knjiga Psihologija totalitarizma. 

    Poglej si ostala dela
    V SOZVEZDJU...