Skip to the beginning of the images gallery

How COVID Turned People Into Fascists – Explained By Psychologist!

MISEL: Mattias Desmet, Psihologija totalitarizma

Psihologija totalitarizma

Avtor: Mattias Desmet Založnik: Sanje Prevod: Vid S. Žigon

Totalitarizem ni zgodovinsko naključje. V končni analizi je logična posledica mehanicističnega mišljenja in blodnega prepričanja o vsemogočnosti človeške racionalnosti. Kot tak totalitarizem značilno opredeljuje razsvetljensko tradicijo. Temo so resda že obravnavali številni avtorji, vendar nikoli doslej še ni bila tema psihološke analize. Ta knjiga prepričljivo zapolnjuje to vrzel.

9,95 € - 30,00 €

Redna cena: 12,95 €

Sanjska cena: 0,00 € Prihranite: 12,95 € (* velja za člane Knjižne družine Sanje).

Želim, da se izdelek zavije kot darilo

Vaše naročilo bo zavito kot darilo. Ko bo naročilo zapakirano, same vsebine paketa ne boste morali videti.

- Eko zavijanje
  
  2,70 €
  
  70 gramski ekološki natron papir.
- Praznično zavijanje
  
  3,29 €
  
  Kakovosten darilni papir.
Vaše sporočilo za voščilo
Cena naj se ne prikaže prejemniku.
Prosimo, preverite in potrdite izbrano

Darilno zavijanje je dodan.

Količina:

Z nakupom tega izdelka podpirate slovensko knjigo in zaupanje v moč domišljije in lepote.

Vsebina

Svet je v primežu oblikovanja množic – nevarne vrste skupinske hipnoze, ki uničuje posameznikovo etično zavedanje in ga oropa sposobnosti kritičnega razmišljanja. Priča smo osamljenosti, neopredeljivi tesnobi (free floating anxiety) in strahu, psihološkim dejavnikom, ki navsezadnje vodijo v cenzuro, izgubo zasebnosti in odrekanju svoboščinam. Vsem tem pojavom daje še večjo moč t. i. krizna pripoved, ki z globoko nestrpnostjo prepoveduje disidentske glasove, ki so kritični do prevladujoče pripovedi narativo in temelji na uničujočem skupinskem razmišljanju.

Alternativne glasove stigmatizira dejansko Ministrstvo za resnico, natrpano z množico »preverjevalcev dejstev«; svoboda govora je omejena s cenzuro in samocenzuro; pravica ljudi do samoodločanja je omejena s prisilo v določena dejanja (denimo prisilno cepljenje), nepokornost pa prinaša skoraj nepredstavljivo socialno izključenost in segregacijo.

Totalitarizem ni naključje in ne nastane v praznem prostoru. Rodi se iz kolektivne psihoze, o čemer predvidljivo priča zgodovina, kolektivne psihoze pa so ob slehernem ponovnem vzniku – od jakobincev do nacistov in stalinistov – obenem s pohitrenim tehnološkim razvojem dobivale vse večji in močnejši zalet. Vlade, množični mediji in druge sile v službi mehanicističnega pogleda na svet uporabljajo strah, osamljenost in osamitev, da demoralizirajo prebivalstvo, izvajajo nadzor in prepričajo velike skupine ljudi, da delujejo proti svojim interesom, kar ima vedno uničujoče posledice.

Svetovno priznani profesor klinične psihologije Mattias Desmet v knjigi Psihologija totalitarizma dekonstruira družbene razmere, ki omogočajo, da se ta kolektivna psihoza uveljavi.

S preučevanjem trenutnih razmer v svetu in razlago pojava oblikovanja množic – vrste kolektivne hipnoze – jasno pokaže, kako blizu smo temu, da postanemo plen totalitarnih režimov. S podrobnimi analizami, primeri in rezultati dolgoletnih raziskav Desmet predstavi korake, ki vodijo k oblikovanju množic, med drugim:

– splošni občutek osamljenosti ter pomanjkanje družbenih povezav in vezi;

– občutek pomanjkanje smisla – nezadovoljujoče »delo« oziroma službe, oropane smisla;

– neopredeljiva tesnoba in nezadovoljstvo, ki izhajata iz osamljenosti in neosmišljenosti človekovega življenja in naše civilizacije;

– pojavljanje frustracij in nasilja zaradi tesnobe;

– pojav dosledne množično oblikovane pripovedi, ki jo v družbo razširjajo vladni uradniki, množični mediji itd., ki nastalo frustracijo in tesnobo izkorišča in jo manipulativno usmerja.

Poleg pronicljive psihološke analize – ki gradi iz temeljenga dela Hannah Arendt o totalitarizmu, Izvori totalitarizma – Desmet ponuja ostro kritiko absurdnega »skupinskega presojanja«, ki je obstajalo že pred pandemijo in se je med COVID krizo močno okrepilo. Opozarja na nevarnosti naše sedanje družbene krajine, medijske potrošnje, odvisnosti od manipulativnih tehnologij in preteče nevarnosti transhumanizma (zlitja človeka z mehanskim oz. robotskim v želji postati homo deus), v sklepnih akordih knjige pa ponudi jasno razvidne rešitve tako na individualni kot kolektivni ravni, s katerimi lahko preprečimo prostovoljno žrtvovanje naših svoboščin.

»Pravico do svobode izražanja in pravico do samoodločanja lahko spoštujemo, ne da bi se počutili ogrožene drug od drugega,« piše Desmet. »Toda obstaja točka, na kateri se nam ni treba več izgubljati v množici, da bi izkusili pomen in povezanost. To je točka, kjer zima totalitarizma odstopi prostor novi pomladi življenja.«

Medijski odzivi

»Znanstveni diskurz je tako kot vsak prevladujoč diskurz postal glavno orodje oportunizma in laži, prevare, manipulacije in moči.«
– Mattias Desmet

»Kriza zaradi koronavirusa ni prišla kar naenkrat. Mislim, da je posledica vseh samodestruktivnih družbenih odzivov na objekte strahu pred tem: teroriste, globalno segrevanje, koronavirus. Strah. Vsakič, ko se v naši družbi pojavi nov predmet strahu, je v sodobnem načinu razmišljanja samo en odziv na to: povečan nadzor. Prisilni nadzor vodi v strah, strah pa še v večji prisilni nadzor. Šele ko spregovorimo, ko povzdignemo glas, se pokaže absurdnost totalitarizma. Mislim, da je pomembno, da vsi, ki podvomijo o prevladujoči zgodbi, hkrati pa se bojijo javno postaviti nasproti hipnotizirani množici, povzdignejo glas. Mislim, da je najpomembneje, da ne prenehamo govoriti. Ni važno, kje, v intervjujih, podkastih, s članki, pred kamerami, v barih, vsak, ki spregovori, prispeva svoj delež k ozdravljenju tega bolezenskega stanja, ki mu pravimo totalitarizem.«
– Mattias Desmet v intervjuju z Vesno Milek, Sobotna priloga

»Totalitarnega sistema nam ni treba premagati. V njem moramo nekako preživeti do trenutka, ko se bo uničil sam. Za totalitarne sisteme je značilen prav ta mehanizem samouničenja, ki se prej ko slej sproži.«
– Mattias Desmet v intervjuju z Vesno Milek, Sobotna priloga

»Psihologija družbe je kompleksen dinamičen fenomen, kar pomeni, da ko enkrat prestopiš mejo, se vzpostavi kaos. Dinamika je nepredvidljiva, vendar menim, da kot družba vedno bolj drvimo v popolni kaos. Morda se bo to izrazilo kot svetovna vojna (... ) Če pride do svetovne vojne, bodo svetovne ustanove predlagale skrajno tehnokratsko ureditev, v kateri bodo imele države popoln nadzor. In verjamem, da bodo pri tem uspešne. Rekle bodo: Poglejte, zaradi vsesplošnega kaosa ni druge možnosti. Uveljavili se bodo digitalna osebna izkaznica, digitalni denar, 5-minutna mesta itn. A ne bo delovalo. In to je bistvo! Bolj, ko bodo poskušali vzpostaviti nadzor, bolj se bodo vzpostavili pogoji, ki so privedli do kaosa. (...) A ostajam optimist. Ne le zato, ker je to etična dolžnost, temveč zato, ker resnično verjamem – bolj ko razumeš psihologijo množic in s tem povezano psihologijo totalitarnih sistemov, lažje uvidiš, da jim je dano, da propadejo. Seveda pa mora biti izpolnjen pogoj – da obstajajo ljudje, ki se temu upirajo, uprejo.«
– Mattias Desmet v intervjuju s Špelo Kožar, MMS, RTV SLO

»V ozadju totalitarizma je slepa vera v statistično, znanstveno fikcijo, ki pa kaže skrajen prezir do vsakršnih dejstev. Kot pravi Hannah Arendt, idealni subjekt totalitarne vladavine niso prepričani nacisti ali komunisti, ampak ljudje, za katere razlika med dejstvi in fikcijo ter razlika med resnico in lažjo ne obstajata več.«
– Mattias Desmet v intervjuju z Vesno Milek, Sobotna priloga

»Tiran nastopi, ko je družba zanj zrela, se glasi stara budistična modrost. Pionirska knjiga Mattiasa desmeta lucidno analizira družbeno-duhovne procese in psihične mehanizme, ki so večji del sveta privedli do tega, da je brez etičnih zadržkov in kritičnega upora mišljenja sprejemal avtoritarno-tiranske politike, kakršne so se zadnja leta skušale uveljaviti pod krinko boja proti epidemiji.«
– Gorazd Kocjančič

»Smo na pragu novega totalitarizma. Ne gre za fašistično ali komunistično doktrino, gre za totalitarizem žametnih rokavic, ki ga ne občutimo, a ki nas bo udaril z železno pestjo, Mattias Desmet razlaga stanje stvari. In duha.«
– Špela Kožar, MMS, RTV SLO

»Totalitarizem, ki je opredelil 20. stoletje – in seveda 21., kot nam dokazujeta tudi Desmet in ›Operacija Korona‹ – je zgolj nasledil kraljevi absolutizem, ki je označeval stoletja pred tem.«
– Gorazd Korošec

»Desmet veliko ljudi prebudi v nevarno mesto, kjer smo zdaj, z briljantno razlago, kako smo končali tukaj.«
– Robert F. Kennedy, Jr.

»Psihologija totalitarizma Mattiasa Desmeta je odlična knjiga ... Ko sem ta pojav začel prepoznavati, sem ga opazil povsod.«
– Eric Clapton

»Temeljne težave človeštva ne izhajajo iz gospodarskega sistema, temveč iz človeškega srca. Resnična revolucija, ki jo potrebujemo, je revolucija na ravni etične zavesti človeštva. Brez tega lahko gospodarsko neenakost odpravljate, kolikor hočete, svet ne bo postal boljši.«
– Mattias Desmet, Moja knjižna turneja po Sloveniji: od Tita do demokracije. Objavljeno na sanje.si. Izvirnik dostopen na: blog Mattiasa Desmeta

»Večina psiholoških raziskav, iskreno povedano, nima nikakršne znanstvene vrednosti. Žal je to resnica. Dokazal sem, da se je le 5 odstotkov akademskih psihologov zavedlo, da sem razkril nekaj temeljnega.«
– Hai Ottenheim in Mateja Hanna Hočevar, Sensa

»Naša kultura in družba sta v zelo globoki krizi, ki se je sploh ne zavedamo.«

– Hai Ottenheim in Mateja Hanna Hočevar, Sensa

»Totalitarizem ni stvar preteklosti, saj ga živimo tudi danes. Po Desmetovih besedah nam ga narekuje tehnokracija in zainteresirane elite. Mnogi ljudje so nevede orodje njihovih sofisticiranih prijemov, ki ga izvajajo preko propagande in številnih sistemov, kjer naracija ustreza opisu enoumja.«
– celje.info

»(...) Iskrenost spodbuja še več iskrenosti. In to lahko spremeni ta svet! Resnične srčne povezave, kjer ne gre za navezanost iz pomanjkanja ali bolečine, temveč za avtentično so-čutenje.«

– celje.info

»Eden od totalitarizmov oz. njegovih rezultatov je tudi odnos do sebe in posledično do drugih ljudi. To je nujen del človekove integritete, ker v današnjem času ne moremo več pristajati na to, da obstaja zgolj neka zunanja vloga, ki je strogo ločena od misli/besed/dejanj v zasebni sferi.«
– celje.info

Podrobnosti

Podrobnosti
Format (mm)	152 x 235
Obseg (št. strani)	224
ISBN	/
Prevod	Vid S. Žigon
Urednik	Rok Zavrtanik
Zbirka	DOKUMENTA
Založba	Sanje

Odlomek

Koronavirusna kriza ni prišla kar naenkrat. Uvršča se v niz vse bolj obupanih in avtodestruktivnih družbenih odzivov na objekte strahu: teroriste, globalno segrevanje, koronavirus. Vsakič ko se v naši družbi pojavi nov predmet strahu, je v sodobnem načinu razmišljanja samo en odziv in samo ena obramba: povečan nadzor. Pri tem v celoti prezremo dejstvo, da lahko človeško bitje prenese le omejeno količino nadzora. Prisilni nadzor nas vodi v strah, strah pa v še večji prisilni nadzor. Družba na lepem postane žrtev začaranega kroga, ki neizogibno vodi v totalitarizem, kar pomeni v skrajni vladni nadzor, ki sčasoma privede do radikalnega uničenja tako psihološke kot fizične integritete ljudi.

Ali lahko disidentski glasovi prevladajo nad takšno logiko, bomo še videli. Življenje je mogoče braniti le z metaforo in poezijo, ki pa običajno nista tako glasni kot monotono brbotanje mehanicističnih argumentov.

Te smernice se vklapljajo v širšo vizijo idealne družbe. Ustanove, ki se ukvarjajo z družbo prihodnosti, npr. Svetovni gospodarski forum, menijo, da je samoumevno, da se bo svet razvijal v smeri digicosma, »družbe«, v kateri človeško življenje večinoma poteka po spletu. Dovolj nenavadno je, da okoljevarstveno gibanje 21. stoletja ne zaostaja za temi smernicami. Če potuje po »ekomodernistični« poti, si prizadeva rešiti naravo tako, da jo zaščiti pred človekom. V tem kontekstu je življenje na podeželju kaznivo dejanje, ravno tako kurjenje peči na drva in uživanje pravega (beri: ne laboratorijsko natisnjenega) zrezka. Po tej logiki se idealno življenje preživlja v zaprtih prostorih, intravenozno po kapljicah. Dejstvo, da človek in narava tvorita mistično enotnost in lahko soobstajata v harmoniji, velja za romantično in nerealno, celo prav nevarno, če upoštevamo problem podnebnih sprememb.

Ta družbena vizija se nagiba k temu, da se križa s tako imenovanim transhumanizmom. Slednji je sodobna ponovitev mehanicistične ideologije, ki meni, da je zaželeno, celo nujno, da se prihodnji ljudje fizično in umsko zlijejo s stroji. Transhumanisti hočejo kaos trpečih teles nadomestiti s strogo tehnološkim medmrežjem teles. Zato je treba telesa prežeti z mikročipi in jih nadzorovati po zmogljivem internetu. Ko bo to enkrat doseženo, ne le, da se bo mogoče učinkoviteje kot kadarkoli doslej spopadati s kriminalom in spolnim nadlegovanjem, temveč bo mogoče tudi z zbiranjem biometričnih podatkov ter nadomeščanjem naravne odpornosti telesa z umetno odpornostjo, ki jo ustvarjajo cepiva, izvajati genske korekture in preventivno medicino. Celo človeški um bi se lahko okoristil s takšnim razvojem. Leta 2020 je Elon Musk napovedal, da v 5 letih ne bomo več potrebovali okorelega človeškega jezika – tega vira večnih nesporazumov, ker bo ustvaril mikročip, ki ga bo mogoče vgraditi v možgane in bo ljudem omogočal sporazumevanje prek brezhibnih digitalnih signalov.

Kar sledi, nas ne bi smelo presenetiti. Znotraj te utopije hočejo tudi nadzorovati vremenske razmere – ki so že od nekdaj vir tesnobe za kmete povsod po svetu – s skrajnimi mehansko-tehnološkimi sredstvi. Takšni ukrepi so zaradi globalnega segrevanja obravnavani kot nujni in tehnologi so prepričani, da to lahko naredijo. Tako lahko na primer zastrejo sonce s postavitvijo »pametnih« zrcal med Zemljo in sonce, z izstrelitvijo žveplovih oblakov iz raket ali razstrelitvijo apnenčastih bomb v stratosferi. Mehanicistična ideologija vedno živi na kredit!

»Doživljamo trenutek, ko se stara ideologija še zadnjič dviguje na oblast, preden se bo sesula. Vsak poskus reševanja sedanjih družbenih problemov – ne glede na to, kakšni so – na podlagi stare ideologije bo stvari samo še poslabšal. Problema pač ne moremo rešiti z isto miselnostjo, ki ga je ustvarila. Rešitev za naš strah in negotovost ni v povečanju (tehnloškega) nadzora. Resnična naloga, ki nas čaka kot posameznike in kot družbo, je oblikovati novi pogled na človeka in na svet, poiskati nove temelje za našo identiteto, oblikovati nova načela za skupno življenje z drugimi in znova ovrednotiti pravočasno človeško zmožnost – govoriti resnico.«

Avtor

Mattias Desmet

Mattias Desmet je profesor klinične psihologije na oddelku za psihologijo in izobraževalne vede na Univerzi v Gentu (Belgija). Je vodilni svetovni strokovnjak za teorijo oblikovanja množič, katere eklatanten primer je bilo dogajanjhe okrog pandemije COVID-19. Je profesor klinične psihologije na Oddelku za psihologijo in izobraževalne vede na Univerzi v Gentu (Belgija) in praktični psihoanalitični psihoterapevt. O njegovem delu se je veliko govorilo v medijih, med drugim v oddaji The Joe Rogan Experience in v revijah Forbes, New York Post, Salon.com in Fox News ter v več sto drugih medijih. Njegove intervjuje si je ogledalo na milijone ljudi po vsem svetu. Med njegovimi prejšnjimi knjigami sta The Pursuit of Objectivity in Psychology in Lacan's Logic of Subjectivity: Lacanova logika in sprehod po grafu želje. Desmet je avtor več kot sto recenziranih znanstvenih člankov. Leta 2018 je prejel nagrado Evidence-Based Psychoanalytic Case Study Prize Združenja za psihoanalitično psihoterapijo, leta 2019 pa je prejel nagrado Wima Trijsburga Nizozemskega združenja za psihoterapijo. V akademskih krogih je znan tudi po svojih raziskavah o množični korupciji in prevarah v akademskih krogih.

Desmet je avtor več kot stotih recenziranih znanstvenih člankov. Leta 2018 je prejel nagrado psihoanalitične študije Združenja za psihoanalitično psihoterapijo, leta 2019 pa nagrado Wima Trijsburga, Nizozemskega združenja za psihoterapijo. Njegovo delo in stališča so izhodišče za številne medijske odmevne prispevke in razprave širom sveta od Forbesa, New York Posta, Salon.com in Fox Newsa …

V letu 2023 je bila pri Založbi Sanje v slovenski jezik prevedena njegova knjiga Psihologija totalitarizma.

Poglej si ostala dela