Skip to the beginning of the images gallery

Duh vojne

Tri zgodbe

Avtor: Vladimir Bartol Založnik: Sanje Jezik: slovenski

Človek se bori z usodo, razmišlja, čuti, včasih blodi, demon in eros ga premetavata, usoda se poigrava z njim. Zgodbe so prežete z liričnimi prebliski, otožnostjo in čudnimi, nenavadnimi doživetji, razpetimi med sanjami in resničnostjo. Izbrane zgodbe, ki izhajajo v zbirki Iskra, so iz knjige Al Araf.

Vsebina

Bartolovo najznamenitejše delo je roman Alamut. Preveden v številne jezike že dolgo potuje po vsem svetu in buri domišljijo bralcev. Francoski prevod je v hipu postal uspešnica, prva naklada je bila razprodana v nekaj mesecih, v Španiji je bilo prvih deseti tisoč izvodov razprodanih še pred uradno predstavitvijo knjige. Svet je Bartola sprejel z odprtimi rokami, doma pa so bili do njegovega pisanja mnogi zadržani. Kritiki in esejisti so se dolgo ukvarjali z moralno presojo filozofskih temeljev njegovih del, z vprašanjem Bartolovega nihilizma, in malo ali nič z literarno vrednostjo napisanega. In če je Alamut kasneje vendarle dosegel zasluženo priznanje tudi doma, so njegove zgodbe, ki jih sam poimenuje »zbirka literarnih sestavkov«, ostale v senci. Vse preveva isti opazujoči, razmišljujoči in nenehno sprašujoči se nemirni pisateljev duh – od pariških in ljubljanskih do popotnih in kraško samotnih.

Pariške kavarne so pogosto prizorišče Bartolovih zgodb. V njih se srečujejo popotniki, umetniki, boemi in obstranci z vseh koncev sveta, ki lovijo svoje sanje ali pa le iščejo zatočišče. Njihove zgodbe so nevsakdanje, provokativne in polne nasprotij. Demon in Eros si podajata roke. Živahni Pariz, kjer je študiral v letih 1926/27, je stregel tudi s trenutki osamljenosti, ki pa so ga prelevili v pozornega opazovalca dogajanja: »svet kakor ogromna pozornica, na kateri plešejo in se premetavajo drobne lutke.«

Naslov zgodbe iz istoimenske zbirke Al Araf, ki je prvič izšla leta 1935, je vzet iz Korana in pomeni zid med rajem in peklom – zid spoznanja. Naslov je v popolnem sozvočju z zgodbami, ki jih Bartol pripoveduje. Človek se bori z usodo, razmišlja, čuti, včasih blodi, demon in eros ga premetavata, usoda se poigrava z njim. Zgodbe so prežete z liričnimi prebliski, otožnostjo in čudnimi, nenavadnimi doživetji, razpetimi med sanjami in resničnostjo.

Izbrane zgodbe, ki izhajajo v zbirki Iskra, so iz knjige Al Araf, ki je pri založbi Sanje izšla leta 2003. Poslanstvo zbirke Iskra je bralcem in bralkam na dostopen način približati žlahtna dela slovenskih in tujih ustvarjalcev – dela, ki prebujajo iskro kozmične človečnosti.

Podrobnosti

Podrobnosti
Datum izida	Invalid date
Format (mm)	110 x 160
Obseg (št. strani)	72
ISBN	/
Urednik	Nada Vodušek
Zbirka	ISKRA
Založba	Sanje
Jezik	slovenski

Odlomek

Cela predmestja v plamenih, krdela zrakoplovov jih z bombami drobijo v razvaline, tanki, skriti v umetni megli, prodirajo v nasprotnike, za oklopnjaki drevi pehota, mine pokajo in vrtajo v zemljo ogromne jame, ki požirajo stroj in človeka, prek njih gradijo z mrzlično naglico mostove, strojnice sipajo svinčeno točo iz zraka in z zemlje, topovi bruhajo ogenj in jeklo – skratka: smrt pleše v velikanskih lokih prek bojišča svoj diabolični tango.

Samemu sebi sem se zazdel kakor ena od onih živali, ki vnaprej čutijo zemeljski potres ali bruhanje ognjenika, moj spis pa kot nejasen izraz slutnje daljne katastrofe.

Avtor

Vladimir Bartol

Vladimir Bartol (1903–1967)

writer, playwright, essayist, and critic. Born in Trieste, Vladimir Bartol was one of Slovenia’s leading intellects and an author of plays, short stories and theater reviews. During the 1920s, he studied at the universities of Paris and Ljubljana, concentrating on philosophy, world religions, psychology (he was among the first to introduce Freud’s teachings in the former Yugoslavia) and biology. During World War II, he participated in the resistance movement against the Nazi occupation of former Yugoslavia.

Alamut, the second of his two novels, represents the culminating point of his ideas and experiences of totalitarianism during the years before and after World War II. Vladimir Bartol did not live to experience the tremendous success of his novel Alamut, even though he had suspected and predicted it. Over the years, Alamut has been published more than 70 times. The success dreamt of by the author is thus becoming a reality.

Bartol died on 12 September 1967 in Ljubljana, 64 years old, with most of his work out of print and was at the time virtually unknown among his countrymen.

Besides Alamut his major works are Lopez (1932, drama), Al Araf (1934, collection of short stories), Tržaške humoreske (1952), Mladost pri Svetem Ivanu (1955–56, autobiography).

Most of his works are currently being rediscovered and republished by Sanje.

It is striking that in his diary, Bartol predicted his first international success with astonishing precision:

“I will be understood by the public in 50 years” …1938 – and the first success of Alamut in France in 1988.

“I had a feeling I was writing for a public who was going to live 50 years later…”

“I finished Alamut at 5.45 a.m. Pleased. These final days I kept trembling for someone not to steal it from me, for a fire not to start, or for something else not to happen.

Towards the end I fancied that someone could even have killed me or I could have met with an accident, Alamut was chiefly completed. Yet it was not until I put down the last letter that I felt

really at ease. Let someone kill me - in Alamut, I am going to be immortal.”

– Vladimir Bartol, Diary, Sunday, 24 July 1938

Poglej si ostala dela