Zbrane kratke zgodbe

»Dajte, dajte!« je zavpil Henri. »Začnite hoditi! Čepke odvrzite na tla in počasi stopite naprej!« Boksar je naredil korak naprej. »Ne tako hitro!« je zavpil Henri. »Kar počasi! Tako je že bolje! Kar naprej! Kar naprej! Ne ustavljajte se!« Bil je nor od razburjenja, in priznati moram, da sem se tudi sam že precej ogrel. S pogledom sem ošinil Simone. Čepela je na stolu, le nekaj metrov oddaljena od boksarja, napeta, negibna, motreč vsak njegov korak, in pomislil sem na belo podganjo samico, ki sem jo nekoč videl v kletki z orjaškim pitonom. Piton jo je nameraval požreti in podgana je to vedela; prihulila se je tik ob tla, negibna, prevzeta, ohromljena, docela očarana nad počasnim napredovanjem kače. Boksar se je približeval.