Malik

Malik je usodni simbol, ki že stoletja varuje inkovsko kraljestvo sonca. S smrtjo zadnjega inkovskega kralja umre tudi skrivnost njegovega porekla. Kipec malika se znajde v rokah nemškega raziskovalca, ki prepozna njegov izvor in ga skrbno varuje. A zlonosni kipec vsakemu, ki ga poseduje, prinaša nesrečo in smrt …

Knjiga Malik je prvotno izšla leta 1932 pri založbi Müller & I. Kiepenheuer v Potsdamu. Napet mistično pustolovski roman s teozofskim pridihom povezuje inkovsko in staro kitajsko kulturo. V knjigi je Alma razvila teorijo, da Inki pravzaprav izvirajo iz Kitajske in naj bi bili potomci preganjanih južnokitajskih pomorščakov. Dogajanje se prične ob jezeru Titicaca za časa vladavine inkovskega poglavarja Lloque Yupanqui, sklene pa v 20. stoletju na Kitajskem. Se bo ob vrnitvi v prvotno domovino kipčeva »jeza« polegla?

Ne samo, da je bil Malik Almin najljubši roman, bila je tudi prepričana, da bo ravno z njim požela velik mednarodni ugled. Za izid je bila pripravljena celo plačati. Pomenil ji je nekakšno mistično doživljanje Peruja, kjer se je veliko naučila in pretrpela. Eksotično prizorišče, razburljivo dogajanje in avtoričina poanta, da ljubezen ni ukalupljanje in da resnične vrednosti posameznika ne smemo meriti po zunanji podobi, so vozovnice za nepozabno potovanje v pozabljene mitološke svetove – svetove, ki se jih komajda še spominjamo, a so hkrati tako zelo prisotni v globočinah naše (pod)zavesti.