Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Sijajna domišljijska zgodba iz zbirke Marjana Tomšiča Veter večnosti.
Datum izida | 2/29/2024 |
---|---|
Format (mm) | 110x160 mm |
Obseg (št. strani) | 42 |
ISBN | / |
Urednik | Rok Zavrtanik |
Zbirka | ISKRA |
Založba | Sanje |
Jezik | slovenski |
... in že je s pošastno hitrostjo drvela v kozmični ladji mimo planetov in neštetih sonc, hitreje in hitreje, dokler se sonca niso spremenila v svetlobno cev, skoz katero je padala v spiralo... in hipoma je bilo spiralne poti konec, ob strašnem kriku jo je požrla črna luknja, ki se ni pojavila, ampak je pred njenimi očmi dobesedno eksplodirala.
*
Železničar Jovo se je ob dveh ponoči vračal iz službe. Ravno se je spuščal po klancu, ko je nebo prebodel dolg svetlobni šiv. Istočasno se je pod njim, tam blizu mosta, močno zableščalo, kakor da bi kdo za trenutek prižgal tisoč žarnic. Od mosta in vodnega zajetja pod njim je bil oddaljen dobrih sto metrov, zato ga je sij oplazil, po obrazu in rokah ga je močno zapeklo, zaslepilo ga je in zračni puh ga je vrgel nazaj. Ko se je pobiral, je začutil v nosnicah oster, neprijeten vonj. V vodi pod mostom je sičalo, kot da bi kdo rinil v ribnik razžarjeno železo.