Ameriški bogovi

Roman Ameriški bogovi, nosilec venca odličij - med njimi so nebula, hugo, nagrada Brama Stokerja in locus -, vabi na kalejdoskopsko potovanje po ne povsem izmišljeni pokrajini Združenih držav Amerike, ki se bere strah vzbujajoče domače, a tudi nezaslišano tuje. Premišljena, duhovita, vznemirjajoča, strašljiva in nasladna knjiga je absolutna mojstrovina.

Gaimanov četrti roman je mešanica fantasyja ter starodavne in sodobne mitologije, ki v središče zgodbe postavi skrivnostnega in molčečega protagonista – Shadowa, nekdanjega kaznjenca, ki po izpustitvi iz zapora od skrivnostnega neznanca sprejme ponudbo za delo. Shadow se nemudoma znajde v svetu svojega bizarnega delodajalca in tok nenavadnih dogodkov, ki temu sledijo, postavi pod vprašaj vse njegove predstave o svetu. Like v romanu navdihujejo tako številne mitologije in religije kot tudi božanstva sodobnega sveta, ki jih je ustvaril Gaiman – kot na primer bog tehnologije in boginja medijev.

Mojster fantasyja Neil Gaiman se v Ameriških bogovih potopi v temačne globine, kjer se srečata resničnost in domišljija, in svojo literarno magijo popelje do izjemnih rezultatov. Gaiman je s tem odmevnim romanom fantazijski žanr obrnil na glavo – v njem ni iskanj prstanov ali ugrabljenih devic, saj zgodba govori o današnjih vrednotah in njihovem vplivu na tradicijo. Domiselno in k razmišljanju spodbujajočo zgodbo dopolnjujejo dodobra izoblikovani in zanimivi liki. Sposobnost prepletanja mnogoštevilnih zgodb z duhovito kulturno kritiko, pri čemer ohranja fantastične opise likov in vsebinsko privlačno zgoščuje fantasy/horror, Gaimana postavlja na mesto enega najimenitnejših svetovnih pripovednikov. Dodaten biser v neodložljivi pripovedi so vinjete o prihodih božanstev iz starega v novi svet, ki bi lahko neopazno zdrsnile med strani starodavnih bajeslovnih bukev.

Po literarni zasnovi Ameriških bogov pod okriljem HBO nastaja TV-serija, osnutek scenarija za katero piše sam Neil Gaiman.

Prevod dela je podprl Kulturni program Evropske unije (2007‒2013).

O Neilu Gaimanu in fantazijski literaturi na Besedni postaji na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Boštjan Gorenc - Pižama, Sergej Hvala - Sneti, Matic Večko in Jure Preglau.