Z le dvema napisanima romanoma – prvencem Pogovori s prijatelji, ki mu je komaj leto dni kasneje sledil za Bookerjevo nagrado nominirani Normal People – Rooneyjevo kritiki že slavijo z literarnimi presežniki, kot so “Jane Austen prekariata” ter “Salinger za Snapchat generacijo”. Mlada pisateljica izjemnega potenciala, v katere delih se spenjata svežina novega glasu generacije ter izvrstnost klasičnega literarnega izročila. Naslovnica v sončnih barvah vabi k branju enega najtežje pričakovanih poletnih izidov, in čeprav ne gre za branje tipa "plaža", prvovrstni prvenec  hrepeni po prostoru v potovalnem kovčku, senci pod razpetim sončnikom, šumenju lanene modrine.

27-letna irska pisateljica Sally Rooney, ki jo kritiki že kujejo med zvezde in ji napovedujejo uvrstitev med literarne klasike, izpiše zgodbo Frances, razsodnega, bistroumnega, pod navidez prisebno kožo izjemno občutljivega dekleta, ki medtem, ko študira v Dublinu, nedoločno zasleduje kariero pisateljice. Njena prijateljica je lepa in neskončno samozavestna Bobbi. Nekega večera na literarnem performansu spoznata slavno fotografinjo Melisso. Dekleti počasi povleče v njen svet, in na Frances nehote naredita navdušujoč vtis prefinjeni dom in privlačni mož starejše ženske, Nick. Kakorkoli lahkotno je sprva spogledovanje Frances in Nicka, sčasoma zdrsne v neobičajno silovito – in sčasoma bolečo – intimnost.

Roman Pogovori s prijatelji je čudovito pozoren in živo odziven na mladostne vrhunce sreče in treske ob tla, na ostre čeri, na katere lahko nasede prijateljstvo med ženskami. Je roman, v katerem se sredi brezbrižnosti sodobnega vsakdana silhuete mimoidočih pod uličnimi svetilkami nepričakovano okopajo v angelski luči, in roman, v katerem junaki zamerijo, da se jim ukazuje, a iz duševne čistosti, ne iz volje do moči. Pod družbeno konvencijo z neutešljivo potrebo utripa eno samo romantično srce v nihljaju dveh teles; zato je to roman, o katerem se boste pod plaščem zvezd zaupno pomenili s prijatelji … Takrat se morda zasluti, da je hrepenenje – ne, potreba! – po ljubezni v njem podobna živali, svetlikajoči se v globoki noči.

Do izida v začetku julija je roman na voljo po sončni prednaročniški ceni 17,00 EUR! Klik za naročilo.

Odlomek

Nekoč, ko sva po plavanju skupaj šla iz morja, sem ga vprašala: saj menda ne vedo, kaj? Takrat sva bila še do pasu v vodi. S hrbtom dlani si je zasenčil oči in me pogledal. Drugi so bili že na obali, pri brisačah, videla sva jih. V soncu so bile moje roke videti bledo lila, kot španski bezeg, in naježene od kurje polti.

Ne, je rekel. Po mojem ne.

Mogoče ponoči kaj slišijo.

Mislim, da sva precej tiha.

Blazno tvegava, se mi zdi, sem rekla.

Jasno, seveda. Si se tega šele zdaj domislila?

Pomočila sem roke v vodo; zapeklo me je od soli. Zajela sem jo v dlan in potem pustila, da odteče nazaj.

Zakaj pa potem to počneš? sem rekla.

Povesil je roko, s katero si je senčil oči, in zmajal z glavo. Bil je ves bel kot marmor. Videti je bil nekako asketski.

A flirtaš z mano? je rekel.

Daj no. Reci, da koprniš po meni.

Opljusnil me je z vodo po goli koži. Ko me je oškropila po obrazu, je bila skoraj boleče mrzla. Pogledala sem gor, v brezmadežno modro pokrivalo neba.

Odjebi, je rekel.

Všeč mi je bil, ampak tega mu ni bilo treba vedeti.