The store will not work correctly in the case when cookies are disabled.
Politika piškotkov
Spletna stran za pravilno delovanje košarice,nakupnega procesa in ostalih funkcionalnosti uporablja piškotke. Z nadaljevanjem brskanja po strani se strinjate z uporabo piškotkov. Kliknite tukaj za več informacij o piškotkih.
Avtorefleksivna parodija življenja uspešnega pisatelja.
Zasebnega detektiva, čigar praška pisarna je specializirana predvsem za zasledovanje nezvestih partnerjev, popularni pisatelj Norbert Černý nekega dne zaprosi za sestanek – tako se začne kriminalni roman Michala Viewegha, najbolj branega sodobnega češkega pisatelja, ki ima v slovenščino prevedenih že devet knjig, od tega jih je sedem izšlo pri Založbi Sanje. Primer nezveste Klare ni samo duhovita samoironična refleksija tako imenovanega uspešnega pisatelja, ampak predvsem rafinirano sestavljena zgodba o ljubezni, prijateljstvu in ljubosumju. Roman z detektivskimi prvinami, poln presenetljivih obratov, bralca popelje tudi na Kitajsko. V ta kontekst sodi avtorjeva izjava, češ da je o nezvestobi napisanih nemalo knjig, saj je, na drugi strani, zvestoba že res lepa, a z literarnega stališča dolgočasna.
Viewegh je na svoj znan duhovit in živahen način, s številnimi razgibanimi dialogi, napisal še eno nadvse berljivo knjigo. Naklade Vieweghovih del na Češkem dosegajo astronomske naklade, tudi preko 100.000 izvodov.
---
Smaragdna zelenina v očeh in v poželenju vzdrhteli hrbet in ljubosumni ljubimec z literarno težo in demoni, ki grizejo v racionalnost, in riževa polja in slamniki in ljubezen – nak, ljubezen ne obstaja – dokazi ljubezni … se gnetejo v življenju romana, ki se porogljivo vriva v pisateljev avtoreferat. V (samo)ironičnem cikcaku pluje še prigodba, ki se žanrsko pajdaši s kriminalnim romanom, zgodba, ki se premeteno vije zdaj vzdolž, zdaj počez – tja do oglušljivega crescenda. - Tjaša Koprivec, urednica
Kako kaj gospod pisateljč« je vprašala, vendar oči ni odtrgala od zaslona. To je bilo bolj družabno vprašanje – orke in delfini so bili zanjo trenutno bolj zanimivi kot ljubosumni češki pisatelji. »Nič, je že priznal. Seveda ne bo napisal nobene knjige, to bo čisto navadno zasledovanje.« Po svoje je bilo nenavadno: še v taksiju sem mislil, da imam za Rút tako rekoč senzacionalno razkritje, ampak zdaj, v tej mirni domačni atmosferi, se mi nenadoma ni dalo govoriti o Norbertu. Kot bi bilo njegovo ljubosumje virus, s katerim bi naju lahko oba okužil – že s tem, da bi Rút obširneje pripovedoval o Norbertu.